Mladi pogrešajo večjo vključenost v politiki, saj imajo veliko idej, ki bi pripomogle k reševanju številnih problematik, a si tega ne upajo deliti z družbo ali se aktivno vključiti v politiko, saj imajo občutek, da niso ne slišani, ne upoštevani. V evropskem letu mladih je priložnost, da izrazijo svoj glas in svoje ideje dobilo 10 aktivnih mladih iz Slovenije, v okviru mednarodnega projekta YouPart, pri katerem sodeluje Mladinska Mreža MaMa.

Skupaj z mladimi iz Avstrije, Češke, Grčije, Italije in Srbije so na podlagi težav, ki jih mladi zaznavajo v svojih državah, oblikovali predloge in pozive, ki jih bodo v sklopu projekta decembra predstavili v Evropskem parlamentu. Pozive so oblikovali na desetih področjih:

• Okolje in trajnost
• LGBTIQ+
• Izobraževanje
• Šport
• Enakopravnost spolov
• Gospodarstvo
• Mladinsko delo
• Multikulturnost
• Migracije in begunci
• Zdravje

Mladi iz Slovenije največ težav zaznavajo na področju okolja, izobraževanja in (duševnega) zdravja. To so tri glavna področja, ki so bila najbolj izpostavljena tudi na številnih regijskih dogodkih izvedenih v evropskem letu mladih, kjer so mladi dobili priložnost za dialog z nacionalnimi odločevalci. Tokrat so izzive in rešitve iskali širše – na evropski ravni.

Kakšnih sprememb si na evropski ravni želijo mladi?

Okolje

Prva stvar, ki jo mladi zahtevajo na področju okolja, je več kvalitetnega izobraževanja o okoljskih problematikah za vse starostne skupine, tudi najmlajše. Kot ključen predlog pa predlagajo ustanovitev zveze okoljskih organizacij na evropski ravni, financirani s strani evropske komisije, ki bi skrbela za implementacijo regulacij na številnih področjih varovanja okolja (potrošnja, plastika, ekologija …) in hkrati spremljala tudi kršitve. Predlagajo več investicij za ravnanje z odpadki v Evropi, kot tudi strožja pravila pri ustanavljanju novih podjetji, ko pride do njihovega vpliva na okolje, in več raziskav ter vlaganj na področju zelene energije. Menijo, da bi morali bolje poskrbeti za ohranjanje naravnih in nacionalnih parkov ter ekosistemov.

Izobraževanje

Na področju izobraževanja si mladi želijo bolj agilnega izobraževalnega sistema, ki se na spremembe v družbi odziva s spremembo kurikuluma, in sicer z uvedbo novih predmetov na eni in posodobitvijo učnega gradiva na drugi strani. Menijo, da bi digitalizacija izobraževanja, ki trenutno že poteka, morala biti izbirna, in sicer na način bi dijaki in študentje med poukom lahko uporablja prenosne računalnike in tablice v kolikor to želijo in jim je tak način dela blizu.

Predlagajo 30% zvišanje plač za učitelje, posebej v državah, kjer imajo ti najnižje plače, saj je učiteljski poklic z vidika socializacije mladih zelo pomemben. Prav zaradi tega predlagajo, da bi se učitelji izobraževali tudi na področju mehkih veščin. Posvetili so se tudi področju dobrega počutja in duševnega zdravja v šolah. Predlagajo manjše število dijakov v razredu in več individualnega, interaktivnega dela. Menijo, da bi šole morale spodbujati različnost, strpnost in inkluzivnost med dijaki in profesorji. Da bi vsi, ki potrebujejo pomoč lahko prišli do nje predlagajo enega svetovalnega delavca na 100 dijakov.

Zdravje

Kot največji izziv v zdravstvu, s čimer so povezane številne težave (od duševnega zdravja, čakalnih vrst, reproduktivnega zdravja) mladi izpostavljajo pomanjkanje financ. Za njihovo povečanje predlagajo višjo obdavčitev izdelkov, ki škodujejo zdravju (npr. tobačni izdelki, alkohol, sladke pijače), ter usmerjanje tega denarja v zdravstvo. Prav tako predlagajo naj se zmanjša investiranje v vojsko in na ta račun poveča investiranje v zdravstvo.

Na področju duševnega zdravja za zmanjšanje stigmatizacije in strahu pred obiskom psihologa/terapevta predlagajo izobraževalne delavnice in individualne posvete s psihologi za vsakega dijaka v okviru šole, kar bi olajšalo tudi težave pri iskanju prve pomoči zaradi (finančne) nedostopnosti terapije. Prav tako bi finančno nedostopnost naslovili z uveljavljanjem nižjih cen terapije za dijake in študente. Zavzemajo se za več izobraževanja na področju spolnosti v šolah. Izmed konkretnih predlogov na tem področju so izpostavili dostopnost kontracepcije – kondomov, za katere menijo, da bi morali biti brezplačni. Prav tako se zavzemajo za brezplačne menstrualne izdelke, ki bi ženskam morali biti na voljo v izobraževalnih ustanovah, na delovnem mestu in drugih javnih institucijah.

Naslednji koraki

Mladi bodo svoje zahteve predstavili evropskim poslancem na okrogli mizi, ki bo v bruseljskem parlamentu potekala med 4. in 8. decembrom 2022.