Leto 2022 je namenjeno nam – mladim, tako so sklenili prejšnjo zimo v vseh članicah Evropske Unije (EU) in ga poimenovali evropsko leto mladih. Leto, ki je osredotočeno na aktivno vključevanje, sodelovanje in izobraževanje mlajše generacije, pa naj bo to glede politike, okoljevarstva ali katerega koli drugega področja, tako na evropski kot tudi nacionalni in lokalni ravni. V sklopu evropskega leta mladih so države EU pripravile in izvedle raznorazne konference, dogodke ter informacijske in promocijske kampanje, ki poudarjajo štiri glavne cilje projekta: priložnosti, ki jih zeleni in digitalni prehod prinaša mladim, promocija priložnosti za mlade, vključevanje mladinske perspektive v politike Unije in pomoč mladim, da postanejo aktivni državljani in državljanke. V projekt so bili in so vključeni tudi mladi, saj predstavljajo pomemben faktor soodločanja, s svojo aktivacijo in miselnostjo pa pripomorejo k oblikovanju prihodnosti Evrope.

Zanimalo nas je, kakšna pričakovanja imajo mladi v evropskem letu mladih, kaj pogrešajo, s katerimi oz. kakšnimi problemi se spopadajo ter česa si želijo v prihodnosti. Če vlečemo vzporednice, so bile pogosto izpostavljene teme kot na primer: stanovanjska problematika; odsotnost avtonomnih infrastruktur, kjer se kultura in medgeneracijsko sodelovanje najbolj rojevata; pomanjkanje začetnega kapitala in financ za investicijo idej oz. projektov mladih in pasivni pristop na okoljevarstvenem področju, ki postaja vse resnejši problem.

»Moja pričakovanja so, da bo več poudarka in fokusa na mladih kot na ključni skupini populacije. Da se nam prisluhne in ugodi nekaterim našim željam – onkraj časovnega okvirja tega leta, kot na primer tema okoljevarstva. Mladi si želimo okoljske rešitve in trajnostnih razvojev.«

Tanja K., študentka, 23 let:

»Več govora o prihodnosti socialne države, da bi se mladi veselili vstopa v odraslost. Največ negotovosti meni in mojim vrstnikom predstavlja stanovanjska problematika. Tistim, ki pa se odločijo živeti na podeželju, pa se možnosti zaposlitev še zmanjšujejo, saj se vse centralizira. Predvsem bo potrebno nuditi več finančne pomoči in bivanjskih subvencij mlajši generaciji, da ima lažji prehod v odraslost.«

Katja Ž., zaposlena, 28 let:

»Pogrešam predvsem prostore, kjer se lahko mladi povezujejo in rastejo, kjer lahko gradijo nove ideje. Avtonomnih prostorov praktično ni. Za grajenje idej pa primanjkuje denarne podpore, ki bi nam olajšala prehod iz teoretične faze do izvedbe. Že začetni kapital bi nam omogočil, da smo samostojnejši.«

Peter F., zaposlen, 26 let: