Živimo v informacijski dobi. Informacij je toliko, kot jih prej nikoli ni bilo. S ključnimi besedami in le nekaj kliki lahko izvemo vse o dogodku tisoče kilometrov od nas. V času tehnološkega napredka, umetne inteligence in vzpona družbenih omrežij lahko informacije enostavno ustvarja, posreduje in objavlja vsakdo, vse težje pa je v poplavi podatkov prepoznati resnico. Kako torej med vsemi informacijami prepoznati verodostojne, zanesljive in objektivne, ko pa je okoli nas toliko medijev in virov informacij?

Uporabi svojo pamet!

Ne glede na to kje, kdaj in kako spremljaš novice in vsebine, vedno razmišljaj s svojo glavo. Lahko bi rekli tudi, da uporabi kmečko pamet. Bodi kritičen bralec, poslušalec in gledalec. Ne verjemi vsemu, kar obstaja na televiziji, spletu, v časopisu, na radiu ali ulici. Lažne novice in dezinformacije se velikokrat pojavljajo pri temah, ki imajo močan čustven naboj, in poskušajo pri ljudeh spodbuditi čustven odziv. Bodi pozoren na to, saj bo lahko tvoja čustvena reakcija, denimo komentar, še dodatno pomagala razširila dezinformacijo.

Kdo je informacijo objavil?

Vprašaj se: kdo je tisti, ki je informacijo objavil. Če je informacijo objavil le en medij, drugi pa o tem niso poročali, gre lahko za lažno novico. Kadar nisi prepričan v resničnost podatka, ga preveri še pri drugih virih.

Zaupaj uradnim institucijam, priznanim strokovnjakom, univerzam, medijem z dolgoletno tradicijo. Prepričaj se, da gre za institucije, ki delajo za javno dobro in so zavezane obveščanju javnosti, v ozadju katerih ni političnih, gospodarskih ali drugih interesov. Če o viru, ki je informacijo objavil, nisi prepričan, ga kontaktiraj. Če dela dobro, zanesljivo in verodostojno ter spoštuje zakone, potem ti bodo na drugi strani brez zadržkov pojasnili, kakšna je njihova uredniška ali pravna odgovornosti.

Kdo je vir informacije?

Preveri, kdo je vir informacije, ki ga je omenil avtor prispevka ali objave. Če avtor navede, da gre za neznani ali anonimni vir, je to lahko opozorilni znak, ni pa nujno, da gre za dezinformacijo. Najbolje je preveriti, ali avtor sicer uporablja zanesljive in znane vire. Če ni jasnih informacij o viru, lahko avtor že dlje zavaja javnost ali ji laže.

Poglej v ozadje

Nekateri viri lažne informacije na žalost objavljajo, da bi te med drugim finančno oškodovali ali te prepričali v njihovo politično usmeritev. Če so informacije denimo sovražne, nastrojene proti določeni skupini, imajo močan čustven naboj, kar smo omenili že pri točki uporabi svojo pamet ali pa so napisane manipulativno, bodi pozoren in upoštevaj zgornje nasvete.

Preveri, kaj je namen zgodbe, skušaj razumeti ozadje lažnih novic in dezinformacij. Morda ti bodo v pomoč spodnja vprašanja:

• Ali novica zveni verjetno?
• S čim je novica pritegnila mojo pozornost?
• Kaj je namen sporočila?
• Gre za obveščanje ali prepričevanje, morda manipulacijo?

Rdeče zastavice

Če v besedilu najdeš veliko slovničnih napak, naslovna fotografija ni ustrezna, naslov je izrazito senzacionalističen, manjka očiten podatek ali je sumljivo financiranje vira, potem gre verjetno za lažne novice ali dezinformacije.

Če bo upošteval zgornje nasvete, si na dobri poti, da boš postal medijsko pismen. S spremljanjem medijskih vsebin boš sčasoma sam razvil razumevanje in kritičen pogled na informacije in njihove vire. A ne pozabi – če hočeš brati verodostojne in objektivne novice, moraš svoja prepričanja in predsodke pustiti ob strani. Velikokrat ti namreč informacije, čeprav bodo po zgornjih kriterijih objektivne in resnične, ne bodo všeč. Če ti določena informacija ni všeč ali ni v skladu s tvojimi prepričanji, to ne pomeni (nujno), da je lažna ali zavajajoča.

Vir: STA, Časoris, Evropski parlament