Leto 2023 bo za Mednarodni skavtski center Kandersteg (KISC) prav posebno leto. Center namreč praznuje 100. obletnico ustanovitve. Vrhunec vsega pa se bo odvijal poleti na 13-dnevnem taboru Kander100, kjer pričakujejo 2000 udeležencev in 200 prostovoljcev. Zaradi vseh priprav na ta velik dogodek v centru trenutno potrebujejo več prostovoljcev kot navadno. Slovenski taborniki so priskočili na pomoč in organizirali prvi slovenski work party.

Slovenska odprava v Švico je bila zame prva večja internacionalna izkušnja, saj v zadnjih letih večina odprav ni bila mogoča. Z izkušnjo, ki sem jo pridobila kot članica Slovenske Work party odprave, sem spoznala enega najlepših krajev in njegovo okolico, spoznala način dela, ki ga prakticirajo v samem vrhu naše organizacije, večino prostega časa in večerov pa preživela ob prijetni družbi in kitari.

Pia Sivec, udeleženka, Rod Močvirski tulipani, Ljubljana

Vseh 10 mest za prvi slovenski work party se je zapolnilo v le pol dneva. En, dva, tri in že je bil tu uvodni sestanek in odštevanje dni do odhoda v Švico. In ko končno pride ta dan, napolniš dva kombija s taborniki, pripraviš dobro taborniško obarvano playlisto in pot mine kot bi trenil – 4 pavze, fotkanje spečih potnikov, ena zaključena seminarska, nesojena pica, 750 km, 10 utrujenih glasilk in 9 ur kasneje zategnemo ročno v Kanderstegu.

Tako kot se za prave tabornike spodobi, so v Švico prispeli ravno v času večerje, kjer jih je pričakal topel pozdrav prostovoljcev centra. Že prvi večer so se ob zvokih kitare družili s prostovoljci (ki se imenujejo pinkiji) in čakali na work party s Portugalske. Naslednji dan so se odpravili do bližnjega slapa, od koder jih je dež pregnal v eno izmed lokalnih slaščičarn, kjer so se pogreli ob toplem čaju in posladkali z odličnimi torticami. Za večerni program so pripravili spoznavne igre z ostalimi prostovoljci.

V Švico sem šla brez kakršnihkoli pričakovanj in po enem tednu druženja s pravzaprav neznanci v solzah odšla domov, saj sem imela občutek, kot da zapuščam svojo družino. V tem tednu sem spoznala, kako res noro je spoznat tabornike iz celega sveta in da se od prav vsakega izmed njih lahko nekaj naučiš. KISC in ljudje, s katerimi sem bila obkrožena, imajo posebno mesto v mojem srcu. Hvala vsem, ki delite z mano to zgodbo.

Hana Novak, udeleženka, Rod Stane Žagar – mlajši, Kranj

Po dnevu zabave so poprijeli za delo. Delo je bilo razdeljeno na dva sklopa, delo v hiši (house work) in delo na posestvu (grounds work). Naslednje tri dni so preživeli ob čistilih, orodju in glasbi, saj so v centru med delom vedno prisotne tudi karaoke in ples. V hiši so večino časa posvetili temeljitemu čiščenju. Zunanja dela so bila bolj raznovrstna, kot npr. grabljenje listov, sekanje drv, barvanje miz in polken, čiščenje žlebov in pospravljanje rož pred zimo.

KISC je taka pravljica za tabornike in vem, da se bom vrnila enkrat v bližnji prihodnosti. Res je, da smo se nadelali, ampak ob glasbi in dobri družbi ni nič težko narediti.

Katja Kopušar, udeleženka, Rod Jezerski zmaj, Velenje

Tekom tedna so se zabavali ob različnih večernih programih pripravljenih s strani prostovoljcev. Pomerili so se tudi v tradicionalni nogometni tekmi pinkijev proti work partyju. Kljub porazu prvoligaške ekipe Slovenije in Portugalske so poraz proslavili in to s plesom v dežju. Vsak work party  je pripravil tudi program, kjer smo predstavili domačo hrano in kulturo ter običaje.

V zameno za tri dni dela so lahko v centru bivali osem dni s pokritimi stroški hrane in prenočišča. Proste dni so izkoristili za raziskovanje Kanderstega in njegove prelepe okolice (Oeschinensee jezero, dolina Gasterntal …). Kljub slabi vidljivosti so lahko občudovali jezero in njegovo okolico. Ker pa slabo vreme nikoli ne ustavi pravega tabornika, se je njiho Miha v jezeru tudi okopal in si privoščil malo osvežitev.

Kot po navadi je čas odhoda prišel prej kot bi si sami želeli in ob prezgodnjih jutranjih urah smo v kombija naložili še zadnje stvari, se poslovili od vseh novih prijateljev in se ob poslušanju pesmi Odhajaš našega dragega MI2 s solzami v očeh poslednjič zazrli proti s soncem obsijanim KISC-u.

Teden v Kanderstegu je bil eden najlepših v mojem življenju. Ob takih ljudeh, kot so prostovoljci v Centru, nikakršno opravilo ni prenaporno, vsak trenutek pa je popestren s strani novih prijateljev s celega sveta.

Miha Rus, udeleženec, Rod Stane Žagar – mlajši, Kranj

Prispevek je pripravil Gašper Kristanec.