Količina zavržene hrane, ki nastaja po vsem svetu, se povečuje in ima neslutene družbene, gospodarske in okoljske spremembe ter negativno vpliva tudi na varnost preskrbe s hrano. V Sloveniji se je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) skupna količina odpadne hrane med letoma 2013 in 2021 povečevala. S 118 tisoč ton (v letu 2013) se je povečala za 21 odstotkov na okoli 143 tisoč ton (v letu 2021) (Vir: SURS).

Največ odpadne hrane, 53%, je v letu 2021 nastalo v gospodinjstvih. Statistični urad republike Slovenije navaja, da je leta 2021 vsak prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 68 kilogramov hrane, med katerim je bilo 38% užitnega dela. To količino bi lahko z ozaveščanjem in pravilnim odnosom do hrane zmanjšali ali celo preprečili.

Kako lahko zmanjšamo količino odpadne hrane?

V nadaljevanju sledi nekaj nasvetov, kako zmanjšati količine zavržene hrane.

Načrtuj svoje nakupe

Preden se opraviš v trgovino poskusi sestaviti jedilnik za naslednji teden in se v trgovino odpravi z nakupovalnim listkom. Jedilni poskusi sestaviti tako, da boš iste sestavine lahko uporabil_a pri pripravi več različnih jedi. Tako se izogneš kupovanju naključnih in nepotrebnih sestavin, ki bodo na koncu obležale v hladilniku. Pred odhodom od doma preveri še, katere sestavine že imaš. Prav tako pomaga, če se v trgovino ne odpraviš lačen_a, saj boš kupoval_a bolj racionalno in ne po trenutnih željah.

Bodi pozoren_a na rok trajanja

Pri nakupovanju bodi pozoren_a na rok trajanja živil, če jih potrebuješ šele čez par dni, preveri, da imajo zadosten rok veljave. Pri tem je potrebno razlikovati med “uporabno do” in “uporabno najmanj do”. Pri prvem je potrebno živila zavreči po izteku roka, pri drugem pa gre za priporočilo in so živila praviloma uporabna tudi po tem roku.

Dobro delujoč hladilnik

Da bo hrana v njem ostala sveža čim več časa je potrebno hladilnik ustrezno vzdrževati, hrano pa shraniti ustrezno z navodili. Za ohranjanje svežine hrane so v preteklosti uporabljali steklene kozarce ali papirnate in bombažne vrečke. Ti naravni materiali tudi v sodobnem svetu omogočajo dolgotrajno shranjevanje brez uporabe plastike. Hrano s krajšim rokom trajanja postavi v hladilniku spredaj, da je ne spregledaš, in jo porabiš v ustreznem času.

Uporabi tudi ostanke hrane

Številne dele živil v kuhinji zavržemo, čeprav bi iz njih lahko pripravili še katere druge jedi. Ostanke zelenjave (čebula, korenje, zelena) lahko tako uporabimo za pripravo jušne osnove, prav tako lahko za pripravo jušne osnove porabimo goveje ali piščančje kosti. Ostanke sadja lahko porabiš za pripravo sadnega soka ali smoothija. Star kruh lahko uporabimo za krušne drobtine. Številne ostanke hrane lahko pretvoriš v nove jedi, navdih za njihovo pripravo najdeš tudi na spletni strani Naša super hrana, kjer je na voljo tudi kar nekaj receptov.

Če pri pripravi jedi nisi porabil_a vse zelenjave, jo lahko blanširaš, zamrzneš in jo uporabiš, ko jo naslednjič potrebuješ. Na ta način se odlično obnesejo brokoli, brstični ohrovt, fižol, blitva, špinača, korenje in grah. Zamrzneš lahko tudi že pripravljene jedi, vendar je zelo pomembno, da jih najprej ohladiš.

Zamrzovanje živil

Če nakupiš večje količine sveže sezonske zelenjave jo lahko zamrzneš, da imaš tako dostop do svežih in kakovostnih sestavin tudi izven sezone. Pomembno je, da živila zamrzneš takoj, ko jih prineseš iz trgovine ali tržnice. Tako preprečiš razraščanje bakterij in poskrbiš, da bodo obdržala svojo kakovost in okus. Vso zamrznjeno hrano obvezno opremi z datumom, da imaš nadzor nad tem, koliko časa je že v zamrzovalniku.

Hrana ni samoumevna dobrina in je zato z njo potrebno ravnati premišljeno in spoštljivo. Če se tega zavedamo lahko s spremembo svojih navad v kuhinji veliko prispevamo k problemu zavržene hrane.

Vir: Naša super hrana