V zadnjih desetletjih je prišlo do sprememb pri splošnem družbenem sprejemanja LGBTQI+ skupnosti. Lezbične, gej, biseksualne in transseksualne osebe pa se še vedno soočajo s stigmatizacijo in diskriminacijo. To po navedbah programa OMRA, ki javnost ozavešča, kaj je duševno zdravje in kako se soočiti ter obvladovati motnje razpoloženja, vodi v prepozno obravnavo ali njeno opuščanje. Kje torej lahko mladi pripadniki omenjene skupnosti v Sloveniji najdejo podporo preden se bo njihovo duševno zdravje poslabšalo?

V Sloveniji malo raziskav o duševnem zdravju pripadnikov LGBTQI+ skupnosti

Pripadniki LGBTQI+ skupnosti imajo pogosto manj družbene podpore kot heteroseksualne osebe, predvsem v okoljih, kjer tovrstne osebe svojo spolno identiteto skrivajo, ker so zaradi nje doživeli negativen odnos družine. Pripadniki omenjene skupnosti se počutijo zavrnjene, to pa lahko vodi v motnje razpoloženja.

O duševnem zdravju mladih pripadnikov LGBTQI+ skupnosti v Sloveniji ni narejenih veliko raziskav. Raziskava zavoda Transakcija je med 113 transpolnimi osebami med drugim pokazala, da se je kar 65 % udeleženk oziroma udeležencev raziskave soočalo z depresijo, 58 % pa s samomorilnimi mislimi.

Tudi v raziskavi med 751 LGBTQI+ osebami, starimi med 16 in 30 let, pomemben delež poroča o nesprejetosti njihove spolne identitete in usmerjenosti v različnih kontekstih, denimo 17 % jih poroča, da jih starši ne sprejemajo.

Kje poiskati pomoč?

• Legebitra
• Kulturni center Q, Društvo ŠKUC
• DIH
• Društvo Parada ponosa
• Zavod za kulturo raznolikosti Open
• Amnesty International Slovenija

Če si v težavah, pogumno poišči pomoč.