Selimo se v preteklost, natančneje v 16. stoletje. Takrat so si ljudje prizadevali za obnovo cerkve, ki je v srednjem veku obogatela na račun vernikov, denimo s pobiranjem odpustkov. Duhovniku si plačal, on pa je trdil, da ti je bil s tem greh odpuščen. Takšno ravnanje ni bilo skladno s Svetim pismom, bilo je moralno sporno. V Evropi se je zato pojavilo novo gibanje, ki je želelo cerkev zopet približati ljudem, protestantizem pa danes poznamo kot eno izmed treh vej krščanstva.

Na začetku 16. stoletja na Slovenskem ni bilo možnosti za družbeni, politični ali kulturni razvoj. Protestantizem so zato na slovenskem ozemlju podprli vsi sloji, razen duhovščina. Za Slovence je iz tistega obdobja zelo pomembno, da smo postali pismeni. Veljalo je namreč načelo, da naj vsak bere Sveto pismo v maternem jeziku. To je spremenilo pogled na slovenščino, kar je omogočilo, da smo Slovenci pisali izvirna dela, prevajali tuja in se soočasno razvijali z Evropo v politiki, kulturi in umetnosti.

Najpomembnejši predstavnik protestantizma na Slovenskem je Primož Trubar. Dolenjec po rodu je večino svojega življenja živel v tujini. Ker tam kot duhovnik ni mogel pridigati v slovenščini, se je zavedal pomena maternega jezika. Leta 1550 je v Nemčiji napisal prvi slovenski knjigi – Abecednik in Katekizem. Slovenski jezik je s tem dvignil na raven, ki je zadostovala za komuniciranje, in postavil temelje slovenskemu knjižnemu jeziku.

3 zanimiva dejstva o Trubarju:

1. Obvladal je tri tuje jezike: italijanščino, nemščino in latinščino.
2. Ker so ga zaradi svojih protestantskih idej preganjali, je uporabljal psevdonim Rodoljub Ilirski.
3. Čeprav je priimek Trubar danes ustaljena oblika, je Primož svoj priimek redno zapisoval kot Truber.

Jezik združuje narod. Trubar je bil prvi, ki je naš narod združil in nas naslovil z besedo Slovenci. Prizadeval si je za politični, kulturni, umetniški in družbeni razcvet Slovencev s posebnim in veličastnim načinom – pisanjem, govorjenem in branjem slovenščine. Pred stoletji so se začeli zavedati, kakšen pomen ima slovenski jezik za slovenski narod – zavedajmo se ga še danes in v prihodnosti.