Problem nizke politične participacije ne zadeva samo starejšega prebivalstva, temveč je opazen tudi med mladimi. Čeprav je v zadnjem desetletju prisoten porast mladih aktivističnih in drugih nevladnih organizacij, ki so jih mobilizirale predvsem podnebne spremembe in s tem nesigurna prihodnost, se mladi po drugi strani manj vključujejo v strankarske organizacije.

To so tiste, ki imajo dejansko in v sklopu državnega zbora neposredno moč vplivati na našo skupno prihodnost. Ker brez participacije ni demokracije, imajo pomembno vlogo pri spodbujanju mladih politični podmladki, ki mlade opremljajo z znanjem in veščinami, ki jim lahko koristijo v njihovi nadaljnji politični karieri.

Eden izmed njih je podmladek Mlada Slovenija, ki že 24. leto vzgaja in vodi mladino k aktivnemu političnemu udejstvovanju in jih spodbuja k zavzemanju bolj aktivne politične drže, pri čemer, kot izpostavi generalni sekretar podmladka David Tomažin, ni pomembno, za kakšno ideološko držo gre. Ta je odvisna od vsakega posameznika, ki lahko prosto izbira h kateremu podmladku se včlani.

Kot pravi, vsebuje njihov podmladek zelo različne profile mladih. »Nekateri se k nam zatečejo z željo po boljšem razumevanju politike, drugi, ki so že opremljeni z znanjem, pa pri nas iščejo načine političnega udejstvovanja,« pove. Glede slednjega imajo dobro prakso na področju lokalni politiki. Nekateri člani podmladka namreč že zastopajo funkcije občinskih svetnikov.

A v zadnjih letih opaža trend upadanja novih članov. »Članstvo rahlo upada, ampak to ni glavni problem. Bistveno je pomankanje zanimanja za politiko,« zaskrbljeno pripomni. Za razliko od drugih mladinskih organizacij se strankarski podmladki soočajo z drugačnimi izzivi. »Delovanje študentskih klubov temelji bolj na prirejanju družabnih dogodkov in zabav, s čimer lažje privabijo mlade,« pove in doda, da je »v mladih težje vzbuditi zanimanje za politiko, saj jo ta v družbi pogosto stigmatizirana«.

Nekatere je strah, da bi si zaradi političnega udejstvovanja težje poiskali službo, saj gre za zelo delikatno stvar. »Zdi se mi, da si ljudje predstavljajo, da se iz stranke (ali njenega pomladka), v katero si včlanjen, ne moreš več umakniti in da te delo v politiki zaznamuje za celo življenje. Dejstvo pa je, da se lahko oseba včlani ali izčlani v katerikoli podmladek ali stranko brez posledic razen družbene stigme,« meni Tomažin.

Z namenom privabljanja novih članov v zadnjem obdobju organizirajo več družabnih dogodkov. Februarja so izvedli Modri gala ples, ki so ga, kot pravi, izkoristili kot priložnost, da se lepo oblečejo in skupaj veselijo. Mlade želijo namreč pritegniti z združevanjem formalnih dogodkov z neformalnimi.

Kot primer navede prihajajoči kongres, ki je sam po sebi zelo formalen, zato ga želijo združiti še z drugimi dejavnostmi, denimo bowlingom in ogledom Muzeja vojaške zgodovine v Pivki. »Dobra lastnost podmladkov je, da v njih, enako kot v drugih organizacijah in društvih, sklepaš nova prijateljstva in gradiš odnose, ki ti lahko v prihodnosti pridejo še kako prav ali pa ti odprejo neke druge možnosti, ki se ti zdijo prej nepredstavljive,« izpostavi Tomažin.

Na vprašanje, zakaj med mladimi upada zanimanje za politiko, odgovarja: ker jim ni treba. »Danes preveč govorimo o pravicah in premalo o dolžnostih,« pove in doda, da »mlade ne vzgajamo na način, da bi jasno in odločno izražali in zagovarjali svoja mnenja«.

Tomažin je tudi podpornik uvedbe državljanske vzgoje, pri čemer poudarja, da ni pomembno, katero politično ideologijo oseba zastopa, ampak je ključno, da se mlade spodbudi k izražanju svojih vrednot in političnih stališč, sicer v nasprotnem primeru demokracija izgubi svoj smisel. »Če se ne bomo sami borili zase in naše interese, se bodo borili drugi, za katere pa ni nujno, da bodo zagovarjali naše interese, ampak prej svoje. V takšnih situacijah se potem ne moremo pritoževati nad slabimi odločitvami, če se prej za njih nismo zanimali,« pove.

Na koncu doda še, da se zaveda, da vsi mladi niso apolitični in da obstajajo tudi zelo angažirani posamezniki. K upadu politične participacije vplivajo tudi družbene spremembe. V zadnjih desetletjih postajamo ljudje vse bolj zaposleni. Izobrazba, služba in družina nam danes pogosto vzamejo preveč časa in nas preveč izčrpajo, da bi si želeli ob koncu dneva podrobno spremljati še politično dogajanje. »Bi pa bilo dobro, da bi vsaj občasno, morda med vikendom, ljudje preleteli tedensko dogajanje prek poročil ali z branjem časopisa in tako ostali na tekočem z družbenim in političnim dogajanjem,« zaključi.