Ob mednarodnem dnevu mladih, ki ga vsakoletno obeležujemo 12. avgusta, so na Statističnem uradu Republike Slovenije zbrali nekaj podatkov o njihovem položaju v Sloveniji in EU-27. 

Zapisali do, da je bilo v začetku tega leta v Sloveniji 313.024 prebivalcev, starih 15–29 let. Njihov delež v celotni populaciji je znašal 14,8 %. To je bilo za skoraj 138.000 ali 7,8 odstotne točke manj kot leta 1991, v primerjavi z EU-27 pa smo lani s 14,6 % mladih na repu držav, povprečje EU-27 je namreč znašalo 16,2 %. Delež mladih je bil lani najnižji v Bolgariji (14,1 % med vsemi prebivalci), največji pa na Cipru (20,2 %).

V kakšne šole se vpisujejo mladi?

Največ dijakov, in sicer 47,1 %, je bilo v šolskem letu 2022/23 vpisanih v srednje tehniško in drugo strokovno izobraževanje, 35,5 % v srednje splošno izobraževanje ter 17,4 % v nižje in srednje poklicno izobraževanje. Največ dijakinj, 44,9 %, je izbralo področje osnovnih in splošnih izobraževalnih aktivnosti, največ dijakov, 42,8 %, pa se je odločilo za področje tehnike, proizvodne tehnologije in gradbeništva.

Leta 2022 je bilo v terciarno izobraževanje vpisanih 48,2 % mladih prebivalcev Slovenije (19–24 let). Na ravni EU-27 je Slovenija po tem kazalniku vodilna vse od leta 2013 (od takrat so na voljo podatki). V povprečje EU-27 je mladih, vpisanih v terciarno izobraževanje, 36,1 %.

Med diplomanti je bil delež največji na področju tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva (32,8 %), med diplomantkami pa na področju poslovnih in upravnih ved ter prava (20,1 %).

Mladi med izobraževanjem in trgom dela

V prejšnjem letu je bilo med mladimi (15–29 let) v Sloveniji 8,5 % takih, ki niso bili niti delovno aktivni niti niso bili vključeni v formalno ali neformalno izobraževanje (t. i. NEET). Ta delež je bil najnižji leta 2021 (7,3 %), najvišji pa v letih 2013 in 2014 (11,0 %). Lani so največji delež takih mladih imeli v Romuniji (19,8 %), najnižjega pa na Nizozemskem (4,2 %). 

Največ delovno aktivnih oseb, ki so se v 2022 prvič zaposlile na območju Slovenije, je bilo v starostni skupini 20–24 let, in sicer približno 15.200 ali 33,0 %. Povprečna starost teh oseb je bila 29,1 leta, kar je več kot v 2012, ko je bila povprečna starost oseb ob prvi zaposlitvi na območju Slovenije 27,8 leta.

Največ jih je zaposlitev našlo v predelovalnih dejavnostih (7.105 ali 23,0 %) in gradbeništvu (5.548 ali 18,0 %). 1.578 mladih (5,1 % delovno aktivnih mladih) je prvič vstopilo na trg dela v obliki samozaposlitve. Med 29.259 zaposlenimi jih je 73,7 % imelo prvo pogodbo o zaposlitvi sklenjeno za določen čas.

Povprečna mesečna neto plača mladih v starostni skupini 15–29 let je lani znašala 1.051 EUR. Od povprečja je bila pri moških za 21 EUR višja, pri ženskah pa za 43 EUR nižja. Povprečne plače mladih so bile od povprečnih mesečnih neto plač za vse zaposlene nižje za 280 EUR (ali 21 %). 

Več kot polovica mladih živi s starši

Leta 2022 je v Sloveniji s svojimi starši še vedno živelo 59,1 % mladih (18–34 let). Takih fantov je bilo 67,1 %, deklet pa 50,2 %. V EU-27 je 49,4 % mladih še živelo v skupnem gospodinjstvu s starši; najmanjši delež so imeli na Švedskem (12,5 %), najvišjega pa na Hrvaškem (78,2 %).

V 2022 so se mladi v Sloveniji od svojih staršev odselili povprečno pri starosti 29,4 leta; fantje pri 30,5 leta, dekleta pa pri 28,0 leta. Najnižje povprečne starosti ob odselitvi mladih so bile na Finskem (21,3 leta), najvišje pa na Hrvaškem (33,4 leta). Povprečje za EU-27 je znašalo 26,4 leta.

Mladi bolj zadovoljni od starejših

Po kazalniku samoocena splošnega zadovoljstva z življenjem so mladi v nekoliko boljšem položaju kot prebivalci Slovenije v preostalih starostnih skupinah. V prejšnjem letu so bili s svojim življenjem najbolj zadovoljni (na lestvici 0–10) mladi, stari 26–35 let (povprečna ocena 8,0), sledili so tisti v starostni skupini 16–25 let (s povprečno oceno 7,9). 

Vir: Statistični urad RS