8. marec je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk.

Zgodovina mednarodnega dneva žensk

Njegova zgodovina sega v leto 1857, v New York, ko so se delavke v tekstilnih tovarnah uprle nevzdržnim delovnim pogojem in prenizkemu plačilu, ter organizirale protest. V Evropi se je za enakopravnost žensk začela bojevati Clara Zetkin leta 1889, pobuda za dan, posvečen vsem ženskam, pa je bila podana na Drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910 – dan žena so prvič praznovali leta 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem.

Boji za enakopravnost žensk so potekali tudi v Sloveniji. Leta 1897 je začel izhajati ženski časnik Slovenka, prvo žensko društvo pa je bilo ustanovljeno leto kasneje. Leta 1906 je doktorirala prva Slovenka, Marija Urbas, in sicer iz filozofije. Leta 1945 so ženske pridobile volilno pravico, leta 1974 je bila v ustavo zapisana pravica vseh žensk o svobodnem odločanju o rojstvu otrok, leta 1977 pa tudi pravica do umetne prekinitve nosečnosti iz drugih, ne le zaradi zdravstvenih razlogov. Leta 1989 je začel delovati prvi telefon v sili za pomoč ženskam in otrokom, ki so postali žrtev nasilja.

Ekonomska socialna in politična enakost

Ekonomska, socialna in politična enakost žensk in moških pomeni, da morajo biti ženske in moški tako zakonsko, kot tudi v praksi, enako prepoznavani, razpolagati morajo z enako družbeno močjo, biti enako udeleženi na vseh področjih javnega in zasebnega življenja ter imeti enako korist od rezultatov družbenega napredka. Kljub temu dejanska enakopravnost med ženskami in moškimi ni bila dosežena še nikjer na svetu in se kaže na številnih področjih življenja. Ženske so pogosteje izpostavljene nasilju (v družini) in spolnemu nadlegovanju, kljub višji izobrazbi so manj zastopane v položajih političnega in gospodarskega odločanja, za svoje delo prejemajo nižje plačilo, veliko bolj kot moški so udeležene pri vzgoji in negi otrok, skrbi za ostarele, pri opravljanju gospodinjskih opravil …

V Sloveniji velja zakon o enakih možnostih žensk in moških, ki določa, da morajo vsa ministrstva imenovati koordinatorico ali koordinatorja, ki skrbi za vključitev vidika spola v ukrepe in politike. Kljub temu so poleg veljavne zakonodaje na področju uveljavljanja načela enakosti spolov zelo pomembne tudi družbene spremembe v našem vsakodnevnem življenju. Ob tej priložnosti vam predstavljamo nekaj projektov, ki se zavzemajo za spremembe v družbi na področju ženske enakopravnosti.

Projekt Stella

Mednarodni devetletni projekt Stella – Izobljšanje in prenos dobrih praks na področju spola v osnovnih šolah Srbije in Slovenije (Improvment and tranSfer of gender mainsTreaming bEst practices in primary schooLs between SLovenia and SerbiA), ki se je začel novembra 2020, izhaja iz vidika delovanja prikritega kurikuluma in spolnih stereotipov, ki jih reproducira proces izobraževanja. Spolno stereotipiziranje je problematično, saj vpliva na izbiro študijskih smeri, ki nadalje vpliva na horizontalno in vertikalno segregacijo na trgu dela. Ugotavljajo namreč, da so, med drugimi spolnimi stereotipi, ki se pojavljajo v procesu izobraževanja, ženske v učnih in drugih gradivih še vedno najpogosteje upodobljene kot tiste, ki skrbijo za dom in družino, medtem ko so moški upodobljeni v poklicih inženirjev in politikov. Cilj projekta je prek dekonstrukcije in preseganja (re)produkcije spolnih stereotipov, spolno pripisanih vlog in spolnih pristranskosti, ki na izbire otrok delujejo omejevalno, uresničevanje polnih potencialov slovenskih in srbskih otrok pri njihovem osebnostnem in poklicnem razvoju. V sklopu projekta so zato zasnovali interaktivno spletno orodje namenjeno učiteljem, staršem in osnovnošolcem. To bo pomagalo pri razvijanju pedagoških orodij, ki spodbujajo enakost spolov v osnovni šoli, ter za pripravo aktivnosti za lažjo prepoznavo in preseganje stereotipov.

Projekt so pripravili v konzorcijskem partnerstvu Ljudske univerze Celje, Univerze v Mariboru – Oddelka za sociologijo, Inštituta za proučevanje spolov IPES in Osnovne šole in šole za izobraževanje Branka Pešića iz Srbije.

Projekt Kolegice

Projekt Kolegice omogoča mladim ženskam, ki vstopajo na trg dela, mreženje in pridobivanje kompetenc prihodnosti. V projektu Kolegice ugotavljajo, da je epidemija mladim ženskam na trgu dela prinesla dodatne izzive: večje delovne in študijske obremenitve, težave pri usklajevanju dela in zasebnega življenja, začasne in nestalne zaposlitve, delo od doma brez jasnega delovnika, omejeno študentsko delo, neplačano delo doma – gospodinjstvo in skrb za družino … Trg dela je do mladih žensk izrazito neprijazen: pri mladih ženskah gre v kar 74,3% primerov za začasne oblike dela (Mladina 2020). Z zaprtjem šol, vrtcev se je še dodatno povečal delež, ki ga ženske porabijo pri neplačanem delu doma. Marsikatero podjetje je kot protiutež temu ponudilo delo od doma, kar pa je pri večini še povišalo nivo stresa, predvsem zaradi težav pri usklajevanju dela in vsakdanjega življenja. Ob osmem marcu na Zavodu Nefiks želijo opozoriti na dejstvo, da je potrebno mlade ženske razbremeniti. Pri vstopu na trg dela pa jim lahko preko projektov zaposlovanja in digitalizacije pomagajo tudi na Zavodu Nefiks.

Projekt poteka v okviru Zavoda Nefiks, njegovo delovanje pa sofinancirata Urad RS za mladino in Urad za mladino – MOL.

ONA VE

ONA VE je slovensko združenje za povezovanje strokovnjakinj in promocijo znanja, ki so ga junija 2021 ustanovile mag. Marta Kos, dr. Emilija Stojmenova Duh, dr. Nataša Pirc Musar in Mateja Malnar Štembal. S povezovanjem strokovnjakinj z različnih področij promovirajo njihovo znanje z namenom večje prepoznavnosti v družbi. V Sloveniji se v medijih kot gostje namreč le v četrtini primerov pojavljajo ženske, čeprav je tako v Sloveniji kot tudi v tujini veliko strokovnjakinj za različna področja, mediji pa imajo velik vpliv na oblikovanje javnega mnenja in posledično na doseganje enakosti spolov. Njihov cilj je med drugimi povečati delež žensk, ki v Republiki Sloveniji nastopajo v medijih in na javnih prireditvah, in sicer na 50 %, zainteresiranim medijem in organizatorjem javnih dogodkov ponuditi relevantne kontaktne informacije strokovnjakinj za določeno temo ali področje in krepiti prepoznavnost strokovnjakinj za določene teme in področja.