Rezultati aprilske ankete o aktivnem državljanstvu (predvsem na področju okoljskih tematik) so tu! Ali mladi zase pravijo, da so aktivni državljani? Na kakšen načine vse so aktivni? Kaj menijo o pasivnosti med mladimi – ali po njihovem mnenju to ogroža njihovo prihodnost?

Mesečne ankete so nastale lani, da bi mladi z reševanjem vnaprej narekovali vsebine v povezavi z mesečno temo. Rezultate anket smo skušali upoštevati v največji možni meri in pripravljati vsebine, ki jih mladi potrebujejo in želijo.

Zakaj so mladi aktivni državljani?

»Mar mi je za družbo, skupnost in svet ter našo prihodnost.«

»Dati mladim več doganja v mestu, več različnih stvari, izkušenj in jim približati, da se določene stvari dajo narediti.«

»Želja pomagati.«

Kaj jim aktivizem pomeni?

Mladi aktivizem razumejo predvsem kot dejavnost, povezano z družbenimi, okoljskimi in političnimi vprašanji, organizacijo in sodelovanje pri projektih, nudenje pomoči in sodelovanje na dogodkih.

»Prizadevati si za družbene spremembe.«

»Zame je aktivizem kot nekakšno gibanje, ki spodbuja ljudi k določenim aktivnostim oziroma k opravljanju določenih stvari v dobro družbe in posameznika.«

»Proaktivno vključevanje v sooblikovanje diskurzov in politik, ki vplivajo na urejanje skupnostnih zadev v sedanjosti in prihodnosti.«

»Da si vključen v lokalno dogajanje, spodbujaš, podpiraš, pomagaš pri izvajanju projektov.«

»Delati dobro za državo, v kateri živiš.«

»Da se udeležuješ volitev, uporabljaš slovenščino, obiskuješ slovenske kraje in podpiraš slovensko.«

Kaj pa okoljski aktivizem?

Večina anketirancev_k (60 %) je že sodelovala v okoljskih akcijah, kar kaže na relativno visoko angažiranost v okoljskih zadevah. Najbolj zanimive okoljske teme so podnebne spremembe, zaščita vodnih virov in energetska neodvisnost, kar kaže na zavedanje o nujnosti trajnostnih rešitev. Kljub temu 40 % anketirancev_k ni sodelovalo v nobeni okoljski akciji, pri čemer so najpogostejši razlogi pomanjkanje časa, preusmeritev pozornosti na druge naloge in pomanjkanje priložnosti.

Prav tako nekateri izražajo skepticizem glede okoljevarstvenih akcij in prepričanje, da mladi niso dovolj kritični in se prepuščajo vplivom drugih. To nakazuje, da je za večjo angažiranost potrebna boljša osveščenost, dostopnost priložnosti in osebna motivacija. Večina anketirancev_k (90 %) sicer meni, da je pasivnost in ravnodušnost državljanov_k, še posebej mladih, lahko problematična za prihodnost, saj preprečuje spremembe in napredek v družbi.

»Če nam bo vseeno, bodo z nami pometali.«

»Če želiš spremembe, jih moraš delati. Aktiviraj se pri organizaciji, ozaveščej druge državljanje o tematiki in na tak način lahko dosežeš spremembo. Iz nič ni nič!«

»Spremembe so možne.«

»Spremembe so možne, vendar ne s takim sistemom, kot ga imamo sedaj.«

»Sem bolj črnogled, spremembe so, seveda, možne, a je večina ljudi preveč pasivna oziroma celo kontraproduktivna glede najbolj perečih problemov, kot so podnebne spremembe, demokratično nazadovanje in rastoče družbene neenakosti.«

Kakšno vlogo pri spodbujanju aktivizma ima mladinski sektor?

Večina vprašanih (70%) meni, da mladinske organizacije in organizacije za mlade v Sloveniji nudijo dovolj priložnosti za vključevanje mladih v aktivizem, pri čemer izpostavljajo dobro organizirane dogodke in prizadevanja mladinskih delavcev:

»Mladinski delavci si res prizadevajo, da smo v družbi čimbolj aktivni.«

»Imajo razne dogodke za mlade.«

»Ker je vse skupaj dobro organizirano.«

Vendar pa 30 % anketirancev izraža nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja oglaševanja teh priložnosti in nezadostne prepoznavnosti aktivnosti:

»Nič ni slišati o njih.«

»Premalo se oglašujejo.«