V četrtek, 27. 10. 2022 je v knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani, potekalo predavanje, prof. dr. Howarda Williamsona. Williamson je profesor evropske mladinske politike z Univerze v Južnem Walesu, mladinski delavec ter avtor številnih prelomnih študij s področja mladinske politike in mladinskega dela. V predavanju in pogovoru je udeležencem omogočil uvid v njegovo življenjsko raziskovalno delo.

“Če še nisi mrtev in je to še vedno tvoja telefonska številka, me pokliči.”, dobro ponazori obseg in odnos študije o mladini, revščini in kriminalu v Združenem kraljestvu, v 70. letih prejšnjega stoletja. Dr. Williamson pravi, da je prva knjiga, z naslovom “Five Years”, nastala spontano iz njegovih zapisov, ko se je zadrževal, raziskoval in delal z mladimi iz področja Milltown. Vsi dečki prihajajo iz težavnih družin, kjer so nasilje, kriminaliteta in druga deviantna ravnanja bila prisotna že v otroštvu in so vključenim mladim predstavljala normalnost vsakdana.

Ta etnografska študija, je pokazala blede možnosti za svetlo prihodnost 67 mladih delikventov, kar Williamson potrdi s svojo drugo študijo na isti populaciji mladih, četrt stoletja kasneje. V knjigi “The Milltown Boys Revisited”, predstavi izsledke kot npr. višjo stopnjo smrtnosti iz nenaravnih razlogov, težave z zakonom, pravosodnim sistemom, kriminaliteto, denarjem, zdravjem ter tudi zelo različne življenjske poti fantov iz Milltowna. Skozi prizmo posledic vlad Tatcherjeve in Blaira pokaže zgodbe dostojanstva, izboljšanja ter tudi fatalizma kriminalnih in odvisniških subkultur. Nekakšen hvalospev trdoživosti mladim, ki so bili “razlaščeni” svetle prihodnosti in obsojeni na življenje v okoliščinah ranljivosti in tveganja. Kljub vsemu so nekateri uspeli v izobraževanju, imeli stabilne službe, partnerje, družine, dom, zmanjšali zdravstvena tveganja in imeli relativno uspešne otroke in odnose z njimi.

Williamson zadnji del trilogije naslovi “The Milltown Boys at Sixty”. V tem delu ponudi tako vpogled zunanjega opazovalca kot notranji pogled udeleženca, v življenjskih zgodbah izvorne skupine mladih iz Milltowna. Razkrije kompleksno naravo njegovega pol stoletja trajajočega odnosa z njimi, odnos raziskovalca in mladinskega delavca oz. osebe, ki je mladim prisluhnil, se z njimi pogovarjal, družil, jim na svoj način tudi pomagal (pisanje različnih obrazcev, prevoz,..) oz. jih podpiral. Opisoval je medsebojne odnose, držo raziskovalca in mladinskega delavca.

Izsledki trilogije prepletajo teorijo, mladinske politike in vključujejo številne različne metodologije mladinskega in raziskovalnega dela, ki se ga je posluževal. Pravi, da na njihova življenja zagotovo ni imel vpliva. Prepričan pa je, da je njegovo mladinsko delo vplivalo na posamezne aspekte oz. odločitve vključenih mladih (navaja npr. zaključek študija, iskanje služb ipd.).

V okviru raziskovanja, v povezavi z mladinskim delom pravi: “Dobro mladinsko delo mora biti zelo fleksibilno, odzivno in razumevajoče.” Ko je raziskoval, se nikoli ni počutil kot mladinski delavec, meni da je to bilo spontano v njegovi krvi. Kot mladinskega delavca, pa so ga dojeli fantje iz Milltowna, kar je bilo za njih nekako neizogibno. Ravno zaradi posebnosti odnosov in obsegu študije, so le-ti želeli vključiti tudi njegov pečat, na naslovnico zadnje knjige. Mladi iz Milltowna, so po vseh teh letih postali tudi njegovi prijatelji in pomemben del njegovega zasebnega, ne le profesionalnega življenja.