Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo UNICEF-ova varna točka

2. 9. 2022 avtor: Uredništvo

Letos mineva 20 let odkar je zaživela prva UNICEF-ova varna točka, danes jih je že 1075 v 120 krajih po Sloveniji. Gre za varne javne prostore, kjer prostovoljci otrokom in mladim v stiski nudijo pomoč. Od 31. avgusta 2022 je Varna točka tudi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, in sicer na dveh lokacijah – na Kotnikovi ulici 5 v Ljubljani in na Trubarjevi 11 v Mariboru.

S to gesto želijo otroke in mlade spodbuditi, da se v primeru stiske, občutka žalosti ali zaskrbljenosti obrnejo po pomoč k zaupanja vredni odrasli osebi. Za prepoznavanje stisk in odziv nanje bodo otrokom na voljo prostovoljci, ki so zaposleni na ministrstvu. Kar 54 se jih je namreč javilo za prostovoljno sodelovanje v projektu, večina pa je v začetku tedna tudi že opravila potrebna usposabljanja pod vodstvom strokovnih sodelavk UNICEF Slovenija.

»Varna točka postajamo nekoliko simbolično pred prvim šolskim dnevom, a se zavedamo, da so otroci v stiskah vsak dan, zato vas prosim, da nam pomagate do otrok spraviti informacijo, da jih bodo odslej prijazni, razumevajoči in usposobljeni prostovoljci pričakali tudi v zavetju naših dveh stavb,« je na  dogodku ob prevzemu naziva UNICEF-ova varna točka povedal Matjaž Han, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo. Vršilec dolžnosti generalnega direktorja dr. Mitja Blaganje je ob tem izpostavil, da bo ministrstvo o tem posebej obvestilo tudi okoliške šole, vrtec in dijaški dom v bližini.

Izvršni direktor UNICEF-a Slovenija Tomaž Bergoč je ob podpisu sporazuma o medsebojnem sodelovanju Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter UNICEF Slovenija povedal, »da se bodo z novim šolskim letom dodobra spremenile dnevne rutine osnovno- in srednješolcev, kar lahko povzroči več negotovosti. Za nami je nekaj napornejših let, katerih posledice so vidne še danes. Soočamo se s porastom stisk, težav v duševnem zdravju in duševnih motenj, prav tako število žrtev nasilja v družini ostaja visoko in smo priča vse bolj pogostemu medvrstniškemu nasilju preko družbenih omrežij.« Obenem je otroke pozval, da se – v kolikor se v letošnjem letu znajdejo v kakršni koli stiski ali težavi – obrnejo na odraslo osebo, ki ji zaupajo: »To so lahko starši, sorodniki, šolsko osebje, policija, center za socialno, mladinski centri ali druge nevladne organizacije. To so lahko tudi prostovoljci v 120-ih krajih po Sloveniji, kjer so na voljo UNICEF-ove varne točke.«

UNICEF-ove varne točke so v preteklem šolskem letu porast duševnih stisk med otroki in mladimi ter zabeležile približno 18 obiskov otrok, ki so se znašli v resnejših težavah. Takšni primeri so zajemali težave v duševnem zdravju, strah pred ocenami in šolo, medvrstniško nasilje, konflikti in težave v družini. V najmanj 59-ih primerih so se otroci, ki so Varne točke obiskali v šolskem letu 2021/22, znašli v na prvi pogled manjših težavah, a so tudi te potrebovale pomoč odraslega.

Pomen varnih točk sta osvetlili tudi UNICEF-ovi junior ambasadorki Izabela Škornik in Ranya Waleed Mugalli Zorman. »Po treh zelo negotovih letih, si otroci želimo predvsem mirno, sproščeno in varno novo šolsko leto,« je povedala Izabela Škornik, ki obiskuje srednjo šolo. »Zase in za svoje vrstnike si želim, da se v primeru stiske in težav ne bi počutili same in nemočne. Pomembno je, da težav ne zadržujemo v sebi, pač pa da se o njih pogovorimo z odraslo osebo, ki ji zaupamo. To je tudi opomnik za odrasle, da reagirate ob otrokovi stiski in jih ustrezno zaščitite.« To je nedvomno apel vsem odraslim, ki iz ust otroka zveni povsem drugače kot iz ust druge odrasle osebe. »Vsakdo se kdaj znajde v stiski. Včasih pa težave postanejo prevelike, da bi jih reševali sami. Nekateri otroci so bolj zadržani, zato je še bolj pomembno, da jih opazimo. Pogovor o čustvih lahko začnemo s preprostim vprašanjem, kako se počutiš,« pa je izpostavila srednješolka Ranya Waleed Mugalli Zorman, ki tudi sama opaža, da je pandemija povečala stiske med vrstniki.

Ozadje:

UNICEF-ove varne točke so se v Sloveniji začele vzpostavljati pred 20 leti in predvsem ob šolskih poteh, saj se tudi medvrstniško nasilje največkrat dogaja v okolici šole in na poti v šolo, takrat ko je nadzor odraslih manjši. Danes je mreža Varnih točk razširjena tudi drugod, kjer so prisotni otroci. Ti lahko Varne točke prepoznajo po posebni nalepki, smejoči se hišici, ki je nameščena ob vhodu na vidnem mestu. Najbližjo Varno točko lahko otroci poiščejo s pomočjo zemljevida na povezavi.

Najpogosteje se otroci v Varne točke zatečejo, če so žrtve nasilja med vrstniki, pa tudi, če imajo težave v družinskem okolju, potrebujejo pomoč pri domači nalogi, obliž na rano, ne morejo priti domov, želijo napolniti telefon, so pozabili ključe in želijo priti v stik s starši, ali pa potrebujejo zgolj pozornost, kakšen nasvet in razbremenilni pogovor.

Včasih otroci Varne točke obiščejo, ker potrebujejo prijazen pogovor ali zgolj iz radovednosti, kako je točka videti. Nekateri prostovoljci v Varnih točkah se z otroki pogovarjajo o različnih temah, od zaljubljenosti, do skrbi povezanih z vpisom v srednjo šolo, o kajenju, alkoholu in podobno. Kar je pomembno, je dejstvo, da se na UNICEF-ove varne točke lahko obrnejo kadarkoli in ne glede na izziv, s katerim se soočajo.

Vir: MGRT