Poleg zelo zanimivega in karizmatičnega Italijana Federica so v MC Centru eksperimentov Maribor pred kratkim gostili tudi mlado entuziastično in nadvse prijetno Italijanko Alessandro. Delila je svoje izkušnje o izmenjavi ter primerjala določene razlike med Italijo in Slovenijo. Več v spodnjem intervjuju.

Pozdravljena Alessandra! Veseli me, da si tu. Torej, prihajaš iz Ascoli Picena, prekrasnega dela Italije. Povej nam, kaj je nekaj edinstvenega o tvojem domačem mestu, kar ti je resnično všeč?

Ciao! Hvala lepa za intervju. Ascoli Piceno je znan po svoji bogati zgodovini in osupljivi arhitekturi. Ena stvar, ki izstopa, je zgodovinski Piazza del Popolo, ki je, kot da bi stopil v renesančno sliko vsakič, ko ga obiščeš, je eden najlepših mestnih trgov v Italiji.

To zveni čudovito! Zdaj pa poglejmo tvojo pustolovščino v Sloveniji. Kaj te je navdihnilo, da si izbrala Maribor za študijsko izmenjavo?

No, vedno sem bila zainteresirana za različne kulture in jezike, naša šola pa vedno v zimskem času organizira »white week«, ki je namenjen Erasmus medkulturnim izmenjavam. Slovenija se mi je zdela popolna mešanica naravne lepote in bogate zgodovine ter odlična priložnost za Erasmus program. Maribor me je pritegnil zaradi svoje živahne študentske skupnosti in možnosti, da se popolnoma potopim v novo okolje. Za izmenjavo sem se odločila, ker si želim izboljšati svoje komunikacijske veščine, prav tako pa tudi sodelovati v timskem delu ter dokazati staršem, da sem odgovorna in od njih neodvisna v tujem okolju.

Zanimivo, kako lahko potovanje razširi naše obzorje. Si imela kakšna smešna kulturna doživetja med svojim bivanjem v Sloveniji?

Oh, zagotovo! Največje presenečenje zame je bilo čas kosila. Italijani smo navajeni, da kosilo jemo okoli opoldneva, večerjo pa zvečer ob 20. uri, toda v Mariboru je kosilo malo kasneje, večerja pa veliko prej. Potrebovala sem nekaj prilagajanja, toda zdaj sem v celoti sprejela slovenske prehranjevalne navade! Navdušena sem nad točnostjo avtobusov, drugače pa se mi Maribor zdi glede na to, da je 2. največje mesto v Sloveniji, mirno in spokojno mesto.

Prilagajanje novim časom obrokov lahko resnično postane pustolovščina! Zdaj pa se potopimo v znanstveni svet. Omenila si svoje izkušnje v mariborskem Centru eksperimentov Maribor (EKTC). Bi lahko delila nenavaden eksperiment ali odkritje, ki si ga tam doživela?

Seveda! V znanstvenem centru smo sodelovali pri vseh vrstah eksperimentov, od neverjetnih iluzij do praktičnih dejavnosti. Eden od eksperimentov, ki mi je ostal v spominu, je bilo ustvarjanje optičnih iluzij s svetlobo. Bilo je hkrati očarljivo in poučno ter me resnično navdušilo nad znanostjo. Še nikoli nisem bila v podobnem znanstvenem centru, razen v šolskem laboratoriju, kjer izvajamo nekatere eksperimente.

To zveni kot neverjetna izkušnja! Na kratko mi opiši šolski sistem v Italiji.

Zdaj obiskujem četrti letnik Znanstvene srednje šole. Ta šola se osredotoča na naravoslovne predmete: matematiko, kemijo, vede o Zemlji, biologijo itd. Šola se začne v prvih tednih septembra, odvisno od različnih regij, konča pa se junija. V Italiji začnemo hoditi v osnovno šolo, ki traja pet let, nato tri leta gimnazije in nazadnje pet let srednje šole. Šolsko leto lahko razdelimo na »quadrimestre«, kar pomeni štiri mesece, zaključno spričevalo pa se izda ob koncu vsakega četrtletja, v nekaterih primerih pa se lahko leto deli tudi na trimestre in petmestre.

Malo se preusmerimo in spregovorimo o tvojih sanjah in ciljih. Omenila si zanimanje za poklic v medicini. Kaj je vzbudilo tvojo strast do tega področja?

No, že od otroštva sem imela to močno notranjo željo, da bi pomagala drugim. Ali gre za tolažbo prijatelja v stiski ali prostovoljno delo v lokalnih dobrodelnih organizacijah, ideja, da bi naredila pozitiven vpliv na življenja ljudi, je vedno bila moj glavni vzvod. Medicina, zame, je popolna pot, da to strast prenesem v oprijemljive rezultate, bodisi z zdravljenjem bolnih ali napredovanjem medicinskega raziskovanja.

Tvoja sočutnost in predanost sta resnično navdihujoči, Alessandra. Preden zaključimo, bi lahko delila eno smešno tradicijo ali nepozabni trenutek iz svoje srednje šole v Italiji?

Seveda! Ena tradicija, ki jo res obožujem, je letni obračun med dijaki zadnjega letnika in učitelji v prijateljski tekmi nogometa ali odbojke. To je smešen prizor, ko naši učitelji zamenjajo učbenike za športno opremo, in odličen način, da končamo šolsko leto z visoko noto. Poleg tega se celotna šola vključi, navija za svojo najljubšo ekipo s pisanimi plakati in transparenti – resnično je praznovanje povezanosti in šolskega duha!

Kako fantastična tradicija! Hvala lepa, Alessandra, ker si delila svoje poglede in izkušnje z nami. Bilo je veselje klepetati s tabo!

Grazie mille! Bilo mi je v veselje. Arrivederci!