Evropska unija. Dva besedna člena, ki v teoriji pomenita mir, sodelovanje in prihodnost, v praksi pa pogosto ostaneta nekje na robu zanimanja – vsaj dokler ne pridejo volitve, štipendije Erasmus+ ali vprašanja o zaposlitvah v tujini. Pa se kdaj zares vprašamo: kaj nam EU pomeni kot mladim? Jo dojemamo kot abstrakten birokratski stroj ali kot nekaj, kar dejansko vpliva na naše vsakdanje življenje?

Za mnoge mlade je EU samoumevna – od odprtih mej in evra, do pravice do študija kjerkoli v Evropi. Generacija Z ni poznala sveta brez Unije. Zato je pripadnost EU pogosto nekaj neoprijemljivega, skoraj nevidnega. A to, kar je nevidno, ni nujno nepomembno.

Pripadnost ali praktičnost?

Ko se pogovarjam s sovrstniki, pogosto slišim, da cenijo prednosti članstva: »Brez EU si sploh ne predstavljam študija v tujini,« mi pove Lara, 23-letna študentka iz Nove Gorice. »Zahvaljujoč Erasmusu sem preživela semester v Amsterdamu. Spoznala sem ljudi iz vse Evrope in danes imam občutek, da je cel kontinent moj dom.«

A ko vprašam, ali se čuti pripadno EU, se ustavi. »Pravzaprav… ne vem. Vem, kaj mi EU omogoča, ampak je ne doživljam čustveno. Ne tako kot, recimo, Slovenijo.«

To ni osamljen primer. Mnogi mladi Evropsko unijo vidimo predvsem kot sredstvo – nekaj, kar omogoča mobilnost, priložnosti in varnost. Pripadnost pa je nekaj globljega. Povezana je z identiteto, vrednotami, občutkom skupnosti. In ravno tukaj se stvari zapletejo.

Vrednote pod drobnogledom

Demokracija, vladavina prava, človekove pravice. Vrednote, na katerih temelji EU, so (vsaj na papirju) tudi vrednote večine mladih. A ko se po Evropi krepi skrajna desnica, ko države članice omejujejo pravice LGBTQ+ oseb, ko se pojavljajo dvomi o svobodi medijev – se marsikdo vpraša, ali Unija sploh zna zaščititi lastne temelje.

»Včasih imam občutek, da EU prepočasi reagira na kršitve,« pravi Žiga, 20-letni prostovoljec v mladinski organizaciji. »Če si mlajši in politično aktiven, si želiš bolj odločnega nastopa. EU se zdi pasivna.«

Po drugi strani pa so prav mladi tisti, ki aktivno oblikujemo prihodnost Unije. Preko mladinskih politik, konferenc, posvetovanj in evropskih volitev. Leta 2019 se je volilna udeležba med mladimi v Sloveniji močno povečala, kar kaže, da znamo in zmoremo sodelovati, ko je pomembno. A ključ je v tem, da nas politika nagovori – ne z dolgočasnimi parolami, ampak z iskrenim poslušanjem in vključevanjem.

Evropa prihodnosti: tudi naša zgodba

Če hočemo, da se mladi čutimo pripadne EU, moramo imeti občutek, da smo slišani in pomembni. Da Evropa ni le zgodba “tistih zgoraj”, ampak prostor, kjer lahko kot mladi soustvarjamo spremembe. To pomeni več participacije, več prostora za dialog, pa tudi več poguma, da zahtevamo bolj zeleno, pravično in solidarno Evropo.

In pripadnost? Ta pride počasi. Ne iz propagandnih brošur, ampak iz konkretnih izkušenj, iz občutka, da tvoj glas šteje, da nisi sam. Ko v Lizboni srečaš prostovoljca iz Krakova, ki razume tvoje dileme. Ko v Strasbourgu debatiraš o človekovih pravicah z mladimi iz Grčije, Francije, Latvije. Ko vidiš, da delimo podobne sanje – in skrbi.

Morda ni tako pomembno, da znamo našteti vse institucije EU. Pomembneje je, da razumemo, da smo del skupnosti. In da to skupnost lahko – in moramo – oblikovati.