V zadnjih desetletjih se mladi po vsem svetu – vključno s Slovenijo – vse pogosteje odločajo za odlog resnih romantičnih zvez, porok in starševstva. Ta trend ni le posledica individualnih odločitev, temveč odraža globlje družbene, ekonomske in kulturne spremembe, ki oblikujejo sodobno mladost.

Kakšni so statistični podatki?

Najprej je treba poudariti, da je mladih po podatkih statističnega urada vse manj. Število mladih (15–29 let) v Sloveniji se zmanjšuje, na začetku preteklega leta jih je bilo 318.652 oziroma 29,3 % manj kot leta 1991.

Mladi se tudi šolajo vse dlje. V terciarno izobraževanje je bilo leta 2022 vključenih 47,4 % prebivalcev Slovenije, starih 20–24 let. ala. Leta 2023 pa je bilo med mladimi (15–29 let) 7,8 % takih, ki niso bili niti delovno aktivni niti vključeni v izobraževanje ali usposabljanje. Prav tako v 2023 je bila med mladimi (15–24 let) v Sloveniji je bila stopnja delovne aktivnosti 32,6-odstotna, kar je bilo nekoliko pod povprečjem EU (35,2 %). Če zapišemo drugače: med mladimi v starostni skupini 15–24 let je delovno aktiven približno vsak tretji prebivalec, v starostni skupini do 29 let pa vsak drugi. Je pa tudi po statističnih podatkih jasno, da so mladi slabše plačani, kar je lahko eden od znakov prekarne zaposlitve – ki je med mladimi zelo pogosta. Povprečna mesečna neto plača mladih (15–24 let) je bila tako oktobra 2023 za 27,9 % nižja od povprečne plače vseh zaposlenih.

Po podatkih za leto 2023 so se mladi v Sloveniji od staršev odselili povprečno pri 29,1 leta. V Sloveniji je lani s starši živelo 60,4 % mladih (18–34 let), v EU pa je s starši živelo povprečno 49,6 % mladih. Po podatkih statističnega urada med vsemi skupinami prebivalcev največ mladih živi v najemnih ali uporabniških stanovanjih (v takih niso ne najemniki ne lastniki), največ lastniških pa imajo starejši.

Kaj pa rojstva? Predlani so matere v Sloveniji rodile nekaj manj kot 17.000 otrok, kar je najmanj doslej. Povprečna starost matere ob rojstvu vseh otrok je bila 31,1 leta; tiste, ki so rodile prvič, pa so imele 29,7 leta. 

Ampak – kakšen je kontekst teh podatkov?

Mladi se za odlog resnih odnosov in ustvarjanja skupne prihodnost odločajo, ker si želijo zagotoviti finančno stabilnost, si ustvariti ali poiskati dom in uresničiti lastne predstave o kariernem in družinskem življenju, kažejo odgovori mladih v raziskavi Mladina 2020. Željeno pa pogosto dosežejo, ko po definicijah ne sodijo več med mlade, meja je načeloma 29 let. Poglejmo še nekatere druge razloge:

• spremembe v vrednotah in življenjskih prioritetah: Mladi danes pogosto postavljajo osebni razvoj, izobraževanje in kariero pred tradicionalne življenjske mejnike, kot so poroka in starševstvo. V ospredju je tudi osebna svoboda.
• vpliv digitalne kulture in družbenih omrežij: družbena omrežja pogosto prikazujejo idealizirane podobe samskega življenja ali življenja v zvezi, kar lahko vpliva na percepcijo mladih o partnerskih odnosih. Poleg tega digitalna komunikacija spreminja način spoznavanja in vzdrževanja odnosov, kar lahko oteži vzpostavitev globljih povezav.
• okoljski in družbeni pesimizem: nekateri mladi izražajo zaskrbljenost glede prihodnosti sveta, vključno s podnebnimi spremembami in politično nestabilnostjo, kar vpliva na njihovo odločitev o starševstvu. Trditev “nočem rojevati otrok v takšen svet” je pogosta.

Odločitev za resen odnos, poroko, selitev, otroka … so še vedno odločitve mladih.

Kdaj, kako in zakaj, če sploh … se nekdo odloči za naštete in druge življenjske mejnike, je še vedno v rokah tistih, ki bodo te mejnike živeli. Obtoževanje mladih, da se ne ustaljujejo v resnih zvezah, ne poročajo in ne rojevajo otrok, je neustrezno. Vprašanja “kdaj bosta pa vidva imela naraščaj?” in vsa podobna so izredno neprimerna, ta pritisk pa mlade dodatno bremeni in jih potiska v preizpraševanje svojih načrtov za prihodnost – da bodo ustrezali normam.

Ne pozabimo na dejstvo z začetka tega prispevka! Kdaj in zakaj se mladi odločajo za “naslednje korake” v življenju kaže na to, kakšne so trenutne kulturne, ekonomske, družbene razmere. Država oziroma odločevalci morajo poskrbeti, da bodo mladi (in vsi ostali) živeli v okolju, ki bo spodbudno, stabilno in dostojno.