Veliko srednješolcev, sploh pa študentov, že v času šolanja opravlja »začasno in občasno delo dijakov in študentov« ali študentsko delo, kot mu rečemo navadno. To počnejo predvsem iz finančnih razlogov, pa tudi, da pridobijo izkušnje ki so vsako leto bolj pomembne na trgu dela, tudi pri prvih zaposlitvah.

Študent, ki bo s prvim oktobrom začel svojo univerzitetno pot, pove, da je službo prek Študentskega servisa začel iskati predvsem iz finančnih razlogov.

“Če se hočeš na primer ob neki normalni starosti odseliti od staršev, boš rabil veliko denarja, veliko več, kot ga študentom ponujajo recimo štipendije. Torej študenti morajo delati, če želijo vsaj razmišljati  o tem, da bi se preselili na svoje. Tudi študentski domovi so vedno dražji in nekaterim študentom družina ne zmore kriti niti tega, poleg vseh drugih stroškov, torej so v študentsko delo praktično prisiljeni.”

»Seveda pa je dobro imeti tudi delovne izkušnje«, še doda. Se pa ravno na področju izkušenj pri študentskem delu pojavi zanimiv paradoks. »Ogromno zelo osnovnih študentskih del kot predpogoj že zahteva izkušnje. Ampak kako naj jih dobim, če me nikjer nočejo zaposliti, ker nimam izkušenj. Veliko mladih prve zaposlitve dobi preko »vez in poznanstev«, seveda pa je velik problem, če takih vez in poznanstev nimaš.«

Še en problem, ki ga mladi, ki iščejo delo prek Študentskega servisa izpostavljajo, je neodzivnost delodajalcev. »Med poletjem sem se v roku dveh mesecev prijavil na okoli trideset različnih del. Delodajalci so mi odgovorili, da nisem bil izbran samo v treh primerih, vsi ostali mi niso sporočili ničesar.«

Tudi izbira del na Študentskem servisu je dokaj omejena. Veliko je predvsem del v strežbi, fizičnih in administrativnih del. To vsekakor ne pokriva vseh poklicnih smeri, v katere študenti nameravajo iti po končanem študiju. Bolj specifičnih študentskih del se pogosto sploh ne dobi prek oglasa, temveč po privatnem dogovoru.

Mladi začnejo delati že zelo zgodaj, nekateri po več ur vsak delovnik že med srednjo šolo, kar se pozna na njihovem učnem uspehu.

»Mladi, ki so v mojem srednješolskem razredu že delali med šolskim letom, so šli ob dveh iz šole in šli direktno na štiri do šesturno izmeno v nek lokal. To se je zelo poznalo na njihovih ocenah, mnogi so izdelovali predmete z dvojkami. To je, kot da bi imel dve službi naenkrat.«

Delodajalci pogosto tudi izkoriščajo študentsko delo. Namesto, da bi zaposlili nekoga za polni delovni čas in mu plačali regres, dodatke, omogočili dopust, se raje odločijo, da za praktično enak delovni čas zaposlijo študenta, ker so stroški manjši. Za obravnavo prekrškov na področju dela je zadolžen Inšpektorat RS za delo, a ima premajhne kapacitete, da bi nadzoroval vse delodajalce. Če je morda vaš delodajalec kršil kakšno od vaših pravic se lahko tudi vi obrnete na inšpektorat.