Človeštvo se sooča z naraščajočimi okoljskimi problemi – podnebnimi spremembami, onesnaževanjem, prekomerno porabo naravnih virov in izgubo biotske raznovrstnosti. Pogosto se postavlja vprašanje, kako kot družba ukrepati. Kaj storiti, če si mlad in misliš, da nimas politične moči? V Sloveniji kot drugod po svetu pomembno vlogo pri iskanju rešitev prevzemajo mladi. Njihova ekološka ozaveščenost, aktivizem in pripravljenost na spremembe so ključni za uveljavljanje trajnostnega načina življenja.

V Sloveniji je vse več mladih, ki se aktivno vključujejo v okoljske pobude. Številni sodelujejo v prostovoljnih projektih, se izobražujejo na področju trajnosti in preko svojih dejanj vplivajo na vrstnike, starše in lokalne skupnosti. Pogosto gre za preproste, a učinkovite prakse, ki dokazujejo, da spremembe niso nujno povezane z velikimi žrtvami, ampak z zavestnimi vsakodnevnimi odločitvami.

Mladi v Sloveniji svojo naklonjenost ekologiji in trajnosti kažejo skozi številne dobre prakse.

1. Ekološki projekti na šolah

Mnoge osnovne in srednje šole v Sloveniji sodelujejo v projektih, kot so Ekošola, Šolski ekovrtovi, Zeleni nahrbtnik in Mladi poročevalci za okolje. Ti programi spodbujajo učence k raziskovanju lokalnega okolja, ločevanju odpadkov, zmanjševanju porabe energije in vodi ter širšemu razumevanju trajnostnega razvoja.

Na primer, v okviru programa Ekošola, ki vključuje več kot 600 slovenskih šol, učenci organizirajo čistilne akcije, zmanjšujejo količino zavržene hrane v šolskih jedilnicah in ustvarjajo projekte o ponovni uporabi materialov. Šole pogosto vzpostavijo tudi kompostnike, manjše šolske vrtove in spodbujajo uporabo stekleničk namesto plastenk.

2. Uporaba javnega prevoza in kolesarjenja

Veliko mladih se odloča za okolju prijaznejše oblike mobilnosti. V mestih, kot so Ljubljana, Maribor in Koper, mladi množično uporabljajo kolesa (tudi javni sistem Bicikelj), hodijo peš ali uporabljajo javni prevoz namesto osebnih vozil. Tak način življenja zmanjšuje emisije CO₂, zmanjšuje prometne zastoje in spodbuja zdrav življenjski slog.

Poleg tega nekateri dijaki in študentje opozarjajo na potrebo po boljši povezanosti podeželja z mestnimi središči in si prizadevajo za izboljšanje javnoprometne infrastrukture v svojem okolju.

3. Podpora lokalni in trajnostni prehrani

Mladi v Sloveniji vse pogosteje posegajo po lokalno pridelani hrani, obiskujejo tržnice, podpirajo zadrugarske kmetijein se vključujejo v gibanja za zmanjšanje zavržene hrane, kot je npr. “Volk sit, koza cela”, ki se osredotoča na preusmerjanje presežkov hrane v dobrodelne namene.

Med mladimi se krepi tudi zanimanje za vegetarijanski in veganski način prehranjevanja, predvsem zaradi skrbi za okolje in živali. Na fakultetah v Ljubljani, Mariboru in Kopru študentske skupine pogosto organizirajo brezplačne veganske kuhinje, izmenjave receptov in kuharske delavnice.

4. Ekološki življenjski slog in krožno gospodarstvo

Mnogi mladi v Sloveniji prisegajo na minimalizem, nakup rabljenih oblačil, ponovno uporabo oblačil, izmenjave (“swap partyji”) in popravljanje stvari namesto zavrženja. Pojavljajo se tudi lokalne knjigobežnice, kjer si lahko ljudje brezplačno izmenjujejo knjige, ter “repair cafeji”, kjer prostovoljci pomagajo popravljati aparate in oblačila.

Zanimiv je tudi podatek, da mladi čedalje raje izberejo okolju prijazna darila, kot so izdelki iz recikliranih materialov, doma narejena darila ali »doživetja«, ki ne obremenjujejo okolja.

5. Okoljski aktivizem in participacija

V Sloveniji se mladi vključujejo tudi v organizacije, kot so Mladi za podnebno pravičnost,, Umanotera, Greenpeace Slovenija in številne lokalne iniciative. Njihove dejavnosti vključujejo osveščevalne kampanje, delavnice, pogovore, shode in sodelovanje pri pripravi politik.

Leta 2019 so mladi organizirali podnebne proteste po več mestih v Sloveniji, s katerimi so zahtevali ambicioznejše okoljske ukrepe s strani vlade. Ti protesti so dokazali, da mladi niso brezbrižni, ampak informirani, povezani in pripravljeni delovati.

Mladi bi radi sodelovali z ostalimi deležniki!

Čeprav mladi dokazujejo, da znajo misliti in živeti trajnostno, potrebujejo sistematično podporo: boljše okoljske vsebine v izobraževalnih programih, infrastrukturne izboljšave ter spodbude za trajnostno potrošnjo. Prav tako je pomembno, da družba njihove ideje jemlje resno in jim ponudi priložnost za soodločanje.

Poleg tega bo ključnega pomena povezovanje znanosti, gospodarstva in mladih, da bi lahko skupaj razvili inovativne trajnostne rešitve – od zelenih tehnologij do bolj pravičnih ekonomskih modelov.