Aktivno državljanstvo

“Mladi smo pomemben akter in naš glas nosi pomembno težo”

30. 1. 2024 avtor: Uredništvo
ženska

Spet je na vrsti intervju! Tokrat smo se pogovarjali z Arino Šmidt, študentko mednarodnih odnosov, generalno sekretarko Zveze društev sokolske mladine in mladinsko delegatko pri OZN. V intervjuju je spregovorila o začetkih svojega aktivnega državljanstva, izzivih pri vlogi mladinske delegatke in glasu, ki ga imamo mladi. Poudarila je, da so mladi vse bolj vključeni v različne mednarodne dogodke, a se jih velikokrat pri ključnih odločitvah ne posluša. Kljub temu je mlade spodbudila, da so angažirani in se vključujejo v mladinske organizacije – spremembe morda niso vedno takoj vidne, a se dogajajo.

Ali se lahko našim bralcem na začetku na kratko predstavite?

Sem Arina Šmidt in sem trenutno študentka 3. letnika mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede. Pri trinajstih letih sem se povsem naključno s prijateljico udeležila poletnega tabora Zveze društev sokolske mladine, ki je bil tudi vsebinsko obarvan z metodami neformalnega izobraževanja, in sicer na temo otrokovih pravic. Postopoma sem v organizaciji postala vse bolj aktivna. Vedno so me privlačile družbene teme, a sem opazila, da klasični šolski sistem pogosto ne nudi dovolj prostora za poglobljeno obravnavanje teh vprašanj. 

Z udejstvovanjem v društvu sem se tudi sama začela bolj odpirati in kritično razmišljati, predvsem pa mi je tako udejstvovanje zelo pomagalo graditi na lastni samozavesti in pri razvijanju poguma za izražanje lastnih mnenj. Pred dvema letoma sem tako postala generalna sekretarka Zveze društev sokolske mladine, prav tako pa sem pomagala pri organiziranju naših projektov z namenom, da pomagam ustvarjati tako okolje, kjer se bodo tudi drugi mladi posamezniki preko različnih metod in orodij lahko opolnomočili in začeli strmeti k bolj demokratični, vključujoči družbi.

Kdaj in zakaj ste se odločili, da se prijavite za vlogo mladinske delegatke OZN?

Program sem spremljala že dlje časa. Prvi osebni stik s to vlogo sem imela pred nekaj leti, ko je eden izmed mladinskih delegatov obiskal naš poletni tabor in predstavil delovanje inštituta ter cilje trajnostnega razvoja. Interes se je poglobil, ko sem se odločila za študij mednarodnih odnosov, kjer sem razvila globlje razumevanje za zunanjo politiko in mednarodne organizacije. Z angažmajem v mladinskem sektorju prek delovanja v društvu ter med samim študijem je moj interes za vključevanje mladih le še narasel. Za prijavo sem se odločila skoraj leto dni pred razpisom, saj sem preko družbenih medijev in drugih kanalov redno spremljala njihovo delo in dosežke.

Ko si aktiven znotraj civilne družbe, se ustvari mnogo dobrih predlogov, vendar pa pogosto nimaš pravega občutka kaj se dejansko odvija na ravni slovenske zakonodaje ter na mednarodni ravni. Moj cilj je bil preseči ta »balonček« in prenesti naše ideje naprej, hkrati pa sem želela vzpostaviti dialog med mladimi in odločevalci. To sem videla kot ključno poslanstvo mladinske delegatke – biti vez med mladimi in mednarodnimi odločevalci, in s tem dati mladim glas na višji ravni.

Kako pa poteka delo mladinske delegatke pri Združenih narodih?

Inštitut mladinskega delegata je res unikaten program, saj predstavljaš nekakšen most med mladimi v svoji državi ter pa odločevalci. Cilj instituta je, da mladi z aktivnim sodelovanjem na mednarodnem parketu dajejo težo oziroma legitimnost odločitvam, ki zadevajo mlade. Ključna dva mednarodna dogodka, ki se jih udeleži mladinski delegat, sta zasedanje Sveta za človekove pravice v Ženevi ter zasedanje Generalne skupščine septembra v New Yorku. Pomembno je razumeti, da si na mednarodnih zasedanjih del državne delegacije ter lahko neposredno predstavljaš svojo državo in glas mladih.

Poleg zasedanja pa so za delegate organizirani še mnogi stranski dogodki na drugih misijah OZN držav članic, kjer se imamo mladi priložnost neposredno pogovarjati z odločevalci. Med drugim smo se sestali z Olof Skoogom, vodjo delegacije Evropske unije pri Združenih narodih. Poleg tega sem imela možnost spoznati slovenskega veleposlanika in še druge diplomate, ki ti iz prve roke lahko povejo, kako poteka njihovo delo.

Udeležuješ se tudi drugih mednarodnih projektov, kjer lahko svoje zaključke predstaviš odločevalcem. Eden izmed takšnih je bil projekt EU Balkan forum, ki sem se ga udeležila decembra, kjer smo naslavljali integracijo Zahodnega Balkana v Evropsko. Seveda pa se ključen del tvojega dela odvija doma, kjer si prizadevam mlade ozaveščati o organizaciji OZN ter ciljih trajnostnega razvoja. Imela sem priložnost sodelovati na nekaterih okroglih mizah ter drugih dogodkih, pred kratkim smo začeli izvajati delavnice tudi na srednjih šolah, da lahko mladi preko interaktivnih metod in igre na zabaven način približamo te teme.

Arina Šmidt
Arina Šmidt je med drugim sodelovala na Svetu za človekove pravice in na zasedanju Generalne skupščine, pri čemer na mednarodnih dogodkih v imenu Slovenije velikokrat nagovori svetovno javnost; Foto: osebni arhiv.

Kako lahko z vašo vlogo vplivate na odločitve in politike na mednarodni ravni?

Delegati imamo pomembno priložnost, da s svojimi izjavami neodvisno in neposredno naslavljamo predstavnike Združenih narodov in drugih držav. Lahko izrazimo svoje mnenje ter delimo lastne izkušnje o vprašanjih, ki jih je nujno obravnavati. Prav tako prispevamo k različnim mnenjskim dokumentom, ki se tičejo mladih. Preteklo leto smo, na primer, sodelovali pri sprejemanju resolucije o mladih. V tem procesu smo se pogovarjali z delegati in sestali s pogajalsko ekipo, ki je pripravljala vsebino resolucije, ter jim predstavili naše mnenje in predloge.

Poleg tega vsak delegat sodeluje s svojo nacionalno delegacijo in predstavlja svoje prioritete, ki jih država lahko upošteva pri pogajanjih. Na primer, letošnja italijanska delegata sta neposredno sodelovala pri pogajanjih o resoluciji o mladih v imenu italijanske delegacije. Letos septembra bo potekal Vrh o prihodnosti, kjer bodo države članice sprejele Pakt o prihodnosti. Ta dogodek bo pomemben mejnik v uresničevanju naše skupne agende, pri čemer bodo mladi in prihodnje generacije ena izmed prioritet, kar je izjemno pozitivno. Nedavno so se začela pogajanja o tem paktu in v tem procesu sem bila v stiku z našim Ministrstvom za zunanje in evropske zadeve ter podala svoje mnenje o prvem osnutku Pakta, ki bo predmet nadaljnjih pogajanj.

Katere izzive ste doživeli pri zastopanju mladih v okviru Združenih narodov?

Menim, da se je na ravni Združenih narodov zagotovo zgodil premik v prepoznavanju mladih kot pomembnih akterjev. Vse bolj se poudarja zaveza, da se o zadevah, ki zadevajo mlade, ne sme odločati brez njihove udeležbe ter aktivno spodbujajo vključevanje mladih v procese odločanja na vseh ravneh. Kljub temu pa sem opazila pomanjkanje praktične implementacije teh načel. Pogosto se dogaja, da je prisotnost mladih zgolj simbolična in prihaja do tako imenovanega “youth washing”, kjer se performativno vključuje naše glasove, ne da bi se jim dejansko posvetili ali ukrepali glede naših skrbi. Drugače povedano, mladi smo pogosto vidni, a ne slišani, še posebej pri ključnih odločitvah. Včasih se tudi zgodi, da neodvisnost mladinskih delegatov nekatere države izkoriščajo in pošiljajo svoje mlajše diplomate, ki morajo zastopati države interese – s tem se zgubi transparentnost.

Čeprav smo mladi vse bolj vključeni in priznani kot enakovredni udeleženci na različnih dogodkih, je potrebno še veliko storiti. Menim, da je potrebno premisliti, kako osmisliti vključevanje mladih, da bo učinkovito, da bodo mladi lahko neodvisno in kritično izrazili svoje mnenje in da bodo njihovi predlogi resno upoštevani.

Kako ocenjujete pomembnost vključenosti Slovenije v mednarodne organizacije, zlasti v Varnostni svet ZN?

Vključenost Slovenije v mednarodne organizacije, še posebej z novim nestalnim članstvom v Varnostni svet, je ključnega pomena še posebej v luči sedanjih konfliktov, ki se dogajajo v Palestini, prav tako vojne v Ukrajini, povečane napetosti na Bližnjem vzhodu, spor med Armenijo in Azerbajdžanom, ki ostaja nerešen, ter mnogih drugih. Če smo imeli še pred kratkim pogled dominantno osredotočen le na vojno v Ukrajini, smo sedaj z vstopom v Varnostni svet res prišli na globalni parket, kjer je naš glas pomemben na svetovni ravni.

O Sloveniji in njeni vlogi v Varnostnem svetu se veliko poroča, vendar si želim, da bi se še več delalo na spodbujanju mladih v njihovo vključevanje v zunanjo politiko ter spodbujanje zanimanja za diplomacijo, kjer se mi zdi pomembno dati več priložnosti mladim tudi s pripravništvi v različnih organih. Po mojem obisku v New Yorku, kjer sem imela priložnost spoznati tudi kar nekaj pripravnikov iz drugih držav, sem opazila, da je teh priložnosti v tujini res več. Želela bi si, da Slovenija več dela na tem in da izkoristi to možnost, ki jo ima tudi s tem, da že študente aktivno vključuje v taka zasedanja mednarodnih organizacij. 

Kako ocenjujete vlogo mladih pri reševanju konfliktov na globalni ravni?

Mladi imamo, tako kot druge generacije zelo pomembno vlogo, vendar pa je naš glas večkrat upoštevan le, ko se naslavlja problematike mladih, ko pa pride do težjih vprašanj, kot na primer reševanje konfliktov, pa v to nismo vključeni. Sam inštitut mladinskega delegata se z vprašanji konfliktov neposredno ne vključuje, prav tako se delo mladinskega delegata ne povezuje z Varnostnim svetom. Združeni narodi imajo zastavljeno agendo Mladi mir in varnost, ki se osredotoča na udeležbo mladih v mirovnih procesih, zaščito pred tveganji, povezanimi s konflikti, vendar pa so v to agendo bolj vključeni mladi, ki dejansko živijo na konfliktnih območjih. Kljub temu pa se mi zdi, da imamo mladi nekakšno prednost, saj še nismo del sistema, ki mora sprejemati odločitve in lahko bolj kritično opozarjamo na krivice, ki se dogajajo po svetu.

Kako se lahko mladi vključijo v delo mladinske delegacije v okviru Združenih narodov?

Program mladinskega delegata ti da priložnost, da se lahko res neposredno vključiš v sistem Združenih narodov. Poleg tega tesno sodelujem tudi z Mladinskim svetom Slovenije, ki združuje širok spekter mladinskih organizacij. Te organizacije naslavljajo svoja mnenja in predloge, ki jih nato lahko posredujemo na mednarodno raven. V okviru Mladinskih svetov in drugih mladinskih organizacij obstaja mnogo projektov, na katere se lahko mladi prijavijo in oblikujejo priporočila za odločevalce. Pogosto so objavljeni razpisi za različne organe znotraj ZN, kjer imajo mladi priložnost komentirati mnenjske dokumente ter vplivati na določanje prioritet in vsebine, ki je vključena v te dokumente. V sklopu Mladinskih svetov in drugih organizacij je danes res veliko projektov, na katere se mladi lahko prijavijo in oblikujejo priporočila za odločevalce. Poleg tega pa so za različne organe velikokrat podani razpisi, kjer mladi lahko komentiramo mnenjske dokumente in vplivamo na to, kakšne so prioritete in kaj je vključeno.

Imate kakšen nasvet, kako lahko mladi aktivno prispevajo k družbenim spremembam v digitalni dobi?

V prvi vrsti lahko aktivno prispevajo k družbenim spremembam zlasti prek uporabe družbenih medijev. To vključuje deljenje objav, ki odražajo naš pogled na svet, ali ustvarjanje lastne vsebine. Poleg tega obstaja veliko spletnih kampanj in peticij, ki jih lahko podpišemo in s tem izrazimo svojo podporo zahtevam po družbenih spremembah. V digitalni dobi je na voljo tudi obilo spletnih izobraževanj in projektov, ki omogočajo razširjanje znanja in njegov prenos naprej. Možnosti za angažiranje so resnično številne. Vendar pa je pomembno, da pri uporabi spletnih orodij ostanemo previdni, saj je prisotnih veliko dezinformacij. Zato je ključnega pomena, da razvijamo kritično mišljenje in ohranjamo strpnost na spletu. Čeprav je spletno ozaveščanje zelo pomembno, opažam, da med mladimi primanjkuje drugih oblik angažiranja, ki so prav tako ključne in se zdijo v sodobni dobi nekoliko zapostavljene.

Bi mladim sporočili še kaj?

Rada bi mladim sporočila, da smo pomemben akter in da naš glas nosi pomembno težo. Predvsem pa bi vse mlade rada spodbudila, da si upajo stopiti iz cone udobja, se angažirati in se začeti vključevati v različne mladinske organizacije. Spremembe morda niso vedno takoj vidne, a z voljo, vztrajnostjo in konstantnimi pritiski lahko dosežemo spremembo. Opazila sem, da med mladimi vlada vse manjše zanimanje za aktivno vključevanje, saj se krepi prepričanje, da se ničesar ne da spremeniti, in narašča nezaupanje v institucije. Pogosto se pritožujemo, vendar smo tudi premalo pripravljeni narediti. Še posebej v luči prihajajočih volitev za Evropski parlament bi rada mlade spodbudila, da se zavedajo, kako pomembni so njihovi glasovi ter mnenja.