Aktivno državljanstvo / Okolje in trajnost

Mladina v Dravogradu iskala predloge za izboljšane varovanja okolja

24. 5. 2022 avtor: Mladinska mreža MaMa

V evropskem letu mladih Mladinska mreža MaMa v sodelovanju s Predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji in enajstimi mladinskimi centri po vsej Sloveniji prireja dogodke s katerimi želi uresničevati podporo mladim. Z mnogimi priložnostmi za učenje, izmenjavo vizij, spoznavanje ljudi in sodelovanje v dejavnostih po vsej Evropi je namreč letošnje evropsko leto mladih priložnost za zaupanje in upanje v prihodnost po pandemiji, kot tudi priložnost, da se sliši glas mladih. Prvi od enajstih dogodkov z naslovom Kaj lahko storimo v boju proti podnebnim spremembam? se je odvil danes, 23. maja, v sodelovanju z Mladinskim centrom Dravograd.

50 mladih, ki so se udeležili dogodka, so nagovorile vodja Mladinskega centra Dravograd Aleksandra Gantar, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji ga. Jerneja Jug Jerše, ki je mlade spodbudila k spremljanju evropskih politik in k angažiranju pri izvajanju različnih ukrepov za boj proti podnebnim spremembam – tako na medvrstniški, kot tudi na medgeneracijski ravni, in županja občine Dravograd Marijana Cigala, ki je izrazila zadovoljstvo nad aktivnim delovanjem mladinskega centra, ki ga podpira občina, in se zahvalila mladim za tako številčno udeležbo.

Po nagovorih sta prostovoljki Mladinskega centra Dravograd Laura Vavh in Metka Kotnik mlade popeljali po razstavi stripov Kaj lahko storimo v boju proti podnebnim spremembam? na temo podnebnih sprememb, ki so jo pripravili znanstveniki na Granthamovem inštitutu za podnebne spremembe in okolje, ki deluje v okviru londonskega Imperial Collega. Predstavili sta jim dejstva o vplivih vsakdanjega življenja na okolje – v prometu, pri prehrani, oblačenju, recikliranju, ogljičnem odtisu in skrbi za zelene površine ter ob vsaki temi dodali nekaj predlogov, kako lahko izboljšamo svoje delovanje. Nanizali sta kar nekaj zanimiv dejstev – Ljubljana velja za najbolj zeleno mesto z največ drevesi v mednarodnem merilu, in medtem ko je slovenski ogljični odtis 8,4 tone na prebivalca, znaša ta v ZDA kar 16 ton na prebivalca. Sledil je krajši kulturni program, kjer so si mladi, ob glasbeni spremljavi mladega Dua Subito, ogledali video o varovanju okolja.

Mladi udeleženci so nato na delavnici iskali predloge za izboljšane varovanja okolja in zelenega planeta v prihodnje, in sicer na štirih področjih: zmanjšanje porabe mesa in mlečnih izdelkov, varčevanje z vodo in energijo, zaščita zelenih površin, zmanjšanje potrošnje in ustvarjanja odpadkov ter zmanjšanje onesnaževanja okolja, ki ga povzročajo avtomobili. Mladi so v sklopu delavnice predlagali, da bi se v šolah uvedel vegetarijanski meni trikrat na teden, da bi za vsak kupljen kos pohištva posadili drevo, da bi mladim omogočili brezplačen javni prevoz, več vožnje s kolesom ter več thrift trgovin v Sloveniji. Rešitve je nato komentirala vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, ga. Jerneja Jug Jerše, ki je ob tem mladim predstavila evropske politike, ki so na teh področjih že sprejete in ki se že izvajajo. Zagotovila jim je tudi, da bodo njihovi predlogi prišli do bruseljske ravni.

Z dogodkom so sledili 10. EU cilju mladih – trajnostna in zelena Evropa ter tako mlade spodbudili, da skozi razpravo prispevajo k oblikovanju skupne prihodnosti in predvsem ozavestijo svojo vlogo pri reševanju okoljskih izzivov in iskanju rešitev za zeleno prihodnost. Mladi se namreč problema podnebnih sprememb močno zavedajo in so na področju delovanja aktivni. S svojimi predlogi so prispevali k Evropskemu zelenemu dogovoru, ki zagotavlja usmeritve za zelenini prehod in podnebno nevtralnost do leta 2050. Evropska Unija pa bo poskrbela, da do leta 2030 posadi 3 milijarde dreves, od tega je trenutno posajenih 2,945,563 dreves.

Sledi še 10 regijskih dogodkov, naslednji bo že 26. maja na Ptuju. Sledijo jim dogodki V Ajdovščini, Postojni, Šmartnem ob Paki, Rogaški Slatini, Sežani, Jesenicah, Kamniku in Črnomlju.