Mladinski sektor

Mladinski centri za duševno zdravje mladih

2. 2. 2023 avtor: Mladinska mreža MaMa

Na Mreži MaMa zaključujejo 24-mesečno strateško partnerstvo treh partnerskih organizacij, financirano iz programa Erasmus+ Mladi v akciji in ESE, pri kateremu so se osredotočili na opolnomočenje mladinskih delavcev za soočanje s tematikami duševnega zdravja in osebnih stisk mladih v mladinskih centrih. Projekt je naslavljal  prednostno področje »podpora mladinskih delavcev, socialna vključenost in spodbujanje kakovosti«, saj je glavni namem Mreže MaMa, mreže mladinskih centrov, da razvija mladinsko delo in podpira mladinske centre pri njihovem delovanju.

Rezultate projekta, ki so jih razvili skupaj z mednarodnimi partnerji, bodo nadgrajevali in dopolnjevali tudi po zaključku projekta skupaj z mladinskimi centri in tako oblikovali celovito podporo mladinskim delavcem pri reševanju osebnih stisk mladih.

Zakaj projekt?

Mladinski delavci v mladinskih centrih in drugih nevladnih organizacijah, ki delajo z mladimi, prepoznavajo vedno večje število primerov mladih v duševnih in osebnih stiskah. Soočanje z mladimi, ki imajo težave v duševnem zdravju in so v osebnih stiskah, od mladinskih delavcev zahteva pravilno ravnanje in ustrezno metodologijo ter spretnosti  za prepoznavanje duševnih in osebnostnih stisk mladih. S tem namenom je projekt predvideval in zasledoval cilj povezovanja s strokovnjaki s področja duševnega zdravja, svetovanja in pomoči podpornih služb. V projektu smo razvili orodja za mladinske delavce, ki jih bodo lahko uporabili neposredno pri delu z mladimi s težavami v duševnem zdravju in v osebni stiski.

Rezultati projekta

Prvi rezultat projekta je izoblikovan modul usposabljanja za mladinske delavce, namenjen krepitvi kompetenc s področja prepoznavanja duševnih stisk mladih in reakcij v različnih situacijah skozi uporabo protokolov. Modul nacionalnega usposabljanja za mladinske delavce na področju duševnega zdravja celostno naslovi tematiko duševnega zdravja mladih in mladinskim delavcem omogoči pridobivanje teoretičnih in praktičnih znanj o duševnem zdravju mladih in prepoznavanju njihovih stisk.

Modul usposabljanja za mladinske delavce

Drugi rezultat projekta so oblikovani protokoli za mladinske delavce za prvo psihosocialno pomoč mladim, ki po korakih vodijo mladinske delavce skozi intervencije v kriznih situacijah. Razvili smo 7 protokolov za prvo psihosocialno pomoč mladim pri najpogostejših duševnih stiskah, ki so depresija, anksiozne motnje, motnje hranjenja, samomorilnost, samopoškodovalno vedenje, motnje pozornosti in psihotične motnje. Protokoli so individualno prilagojeni glede na specifične duševne stiske, ki jih opredeljuje strokovna literatura. Dodatni, osmi protokol, pa je prilagojen specifični situaciji mladinskega dela in opredeljuje mednarodno razsežnost mladinskega dela (mladinske izmenjave, mednarodno prostovoljstvo).

Protokoli se osredotočajo na reševanje situacij z mladimi v osebnih in duševnih stiskah, v različnih situacijah in so pripomoček mladinskim delavcem pri njihovem delu. Protokoli se bodo adaptirali in dopolnili glede na potrebe mladinskih delavcev, v sodelovanju z mladisnkimi delavci oziroma centri.

Protokoli za mladinske delavce za prvo psihosocialno pomoč mladim

Tretji rezultat projekta so izoblikovane interdisciplinarne podporne mreže. Sestavljene so iz mladinskih delavcev, strokovnjakov (psihoterapevti, psihologi, socialni delavci, socialni pedagogi, psihiatri) in strokovnih (socialnih) služb v lokalnem okolju (centri za socialno delo, policija, zdravstveni domovi, skupnostni programi pomoči), ki se medsebojno povezujejo in so si v podporo pri reševanju stisk mladih. Interdisciplinarne podporne mreže delujejo tudi pri vključevanju mladih v družbo in lokalno skupnost, saj sta aktivno državljanstvo in aktivna participacija najboljša preventiva pri reševanju stisk mladih.

Izvedba pilotnega projekta in testiranje protokolov

Testiranje protokolov v Sloveniji je potekalo v Zavodu za mladino in šport Trbovlje (ZMŠT). Dve mladinski delavki sta s skupino mladih preverili ustreznost in uporabnost protokolov, kot so bili zasnovani, vzporedno pa so v ZMŠT organizirali srečanje interdisciplinarnega tima in s tem povezali pomembne deležnike na področju duševnega zdravja mladih v lokalnem okolju, hkrati pa pridobili pomembne kontakte strokovnjakov, s katerimi bodo lahko sodelovali ob pojavu težav. Testiranje protokolov je bilo na podoben način izveden v vseh partnerskih državah.

Tako smo v projektu razvili inovativno strokovno metodologijo, ki mladinskim delavcem kaže smer pri reševanju izzivov duševnega zdravja in osebnih stisk mladih ter večjega socialnega vključevanja mladih v družbo, ki mladim omogoča osebno rast in osebni napredek.