Na Ekonomski šoli Celje organizirali okroglo mizo na temo nasilja med mladimi
V ponedeljek, 5. 6. 2023 so na Ekonomski šoli Celje organizirali okroglo mizo na temo nasilja med mladimi. Fizične posledice takega dejanja se morda zacelijo, psihološke travme, ki lahko nastanejo, pa ne zmeraj. Zato je pomembno, da dobijo mladi prostor za to, da se lahko o medvrstniškem nasilju svobodno pogovarjajo. V luči nasilnih dogodkov, ki so v zadnjem času preplavili tako svet kot tudi Slovenijo, so na Ekonomski šoli Celje želeli ozaveščati mlade in vsaj v določeni meri preprečiti tovrstne dogodke.
Okrogle mize so se udeležili evropski poslanec, dr. Milan Brglez, predstavnik NIJZ, Domen Kralj, svetovalec predsednika Dijaške organizacije Slovenije, Mark Djuraševič in predsednik Dijaške skupnosti Celje, Nik Slemenšek. Sogovorniki so spregovorili o pojavu nasilja in vzrokih zanj. Osvetlili so različne oblike medvrstniškega nasilja in pomen duševnega zdravja, na katerega smo kot družba nasploh premalo pozorni. Prav tako so sodelujoči izpostavili pomembnost medgeneracijske povezanosti in strpnosti, ki mora temeljiti na kulturnem dialogu.
Aprila je po celotni državi močno odmeval primer medvrstniškega nasilja, ko so vrstnice na strehi nakupovalnega središča v Celju napadle svojo sošolko. Na marsikateri slovenski šoli zato v zadnjem času dajejo velik poudarek ozaveščanju o tej pereči tematiki. Po celjskih šolah je poudarek tej tematiki še toliko večji, zato je po besedah predsednika DSC, Nika Slemenška organiziranih kar nekaj okroglih miz in predavanj.
»Če ne govorimo o tem in če se ne pogovarjamo ter ne iščemo nekih boljših pogledov na svet ter rešitev za tovrstne situacije, potem ne moramo upati, da bo jutrišnji vsakdan lepši,«
je na dogodku poudaril Mark Djuraševič, svetovalec predsednika Dijaške organizacije Slovenije.
Predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa so ob tem poudarili, da je razlogov za takšne nasilne dogodke med mladimi več.
»Zagotovo je tu več dejavnikov, ki vplivajo na to. Tako da bi lahko govorili o točno določenem faktorju, ki je sprožil vse to, nek sprožilec, je nemogoče govoriti,«
je pojasnil Domen Kralj iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Med mladimi so zelo pogoste misli o samomoru in samopoškodovanju; po podatkih spletne strani tosemjaz.net, kjer lahko mladi zastavljajo anonimna vprašanja strokovnjakom, so vprašanja medvrstniškega nasilja na petem mestu po pogostosti. Največkrat je tema samomorilnost, sledi samopoškodovanje in anksioznost. Vsak mesec prejmejo okrog 300 tovrstnih vprašanj. V 75 odstotkih pridejo le te s strani deklet.
Evropski poslanec Milan Brglez meni, da bo treba poleg pogovora poskrbeti tudi za regulacijo socialnih omrežij.
»Predvsem si bo treba vzeti čas tudi za ta fenomen, mislim, da je skozi pogovor, skozi razgovor, skozi diskusijo možno tudi zmanjšati obseg nasilja. Poskrbeti pa bo treba za regulacijo, seveda, socialnih medijev in še marsičesa drugega,«
je na srečanju povedal Brglez.
Do nasilnega vedenja lahko pride tudi zaradi podobnih vzorcev iz primarne družine, svoje doda sodobna družba, ki mnogokrat normalizira nasilno vedenje.
Izrednega pomena tudi izmenjava zgodb, ki lahko privede do bolj tolerantne družbe. Ravno zaradi tega je izrednega pomena tudi izmenjava zgodb, s pomočjo katere lahko pridemo do bolj tolerantne družbe, so zaključili na okrogli mizi, ki so jo pripravili v Celju.
Vir: Dijaška skupnost Celje