Prostovoljstvo

Naša pot v Kenijo

12. 9. 2022 avtor: Katoliška mladina
skupina ljudi

Zala Žnidarič se je letošnje poletje kot prostovoljka udeležila programa POTA v Keniji. Za portal mlad.si je v spodnjem zapisu strnila spomine in vtise svoje prostovoljske izkušnje.

Že od majhnega zelo občudujem misijonarje, ljudi, ki celo svoje življenje darujejo za druge. Predstavljajo mi zgled največje ljubezni, ki jo človek sploh lahko premore. Tako je že vse od otroštva nekje globoko v meni tlela želja, da bi tudi jaz nekoč vsaj poskusila biti misijonarka. Toda misel na to se mi je zdela zelo oddaljena in skorajda neizvedljiva, saj sem mislila, da je misijonar lahko samo nekdo, ki je posvečen in se za celo življenje preseli v oddaljeno deželo. Potem pa sem nekega dne še v času gimnazije brskala po spletu in popolnoma nenačrtovano naletela na spletno stran pota.si. Takrat sem prvič izvedela za program POTA in se v trenutku odločila, da se bom enkrat v prihodnosti zagotovo prijavila.

Če programa POTA slučajno še ne poznaš, naj ga na kratko predstavim. Gre za program mladinskega misijonskega prostovoljstva, ki že 16 let deluje pod okriljem Katoliške mladine. Vsako poletje se mladi prostovoljci v okviru POTA odpravijo na misijone v različne države sveta: Madagaskar, Indija, Ukrajina, Argentina … in tam opravljajo različna prostovoljna dela, spoznavajo nove ljudi, drugačno kulturo ter širijo veselje evangelija.

Letos se je izpolnila moja dolgoletna želja in sem bila med prostovoljci tudi sama. Z ekipo še devetih drugih mladih smo se odpravili na misijon v Kenijo. Na odhod in delo v tej oddaljeni afriški državi pa smo se morali tudi dobro pripraviti. Skupaj smo se udeležili dveh vikend priprav za prostovoljce, po župnijah ob nedeljah pridno zbirali denar za nakup športnih rekvizitov, ki smo jih odnesli Kenijcem, da smo se še bolj spoznali in povezali, smo si organizirali tudi vikend na Golici v aprilu, obnovili smo tudi znanje prve pomoči na delavnici v prostorih Katoliške mladine … V času pripravljalne faze smo se nekajkrat slišali tudi z našima kenijskima gostiteljema, s katerima smo skupaj načrtovali, kaj vse bomo v Keniji počeli. Ko smo imeli nakupljeno vse potrebno, vključno z materialom za delavnice in popotno lekarno, na telefonih pa naložene letalske karte in kenijske vize, je 9. julija končno napočil čas našega odhoda. Ko smo naslednji dan po enodnevnem potovanju končno prispeli v mesto Lodwar, na našo končno destinacijo, se mi je vse skupaj zdelo kot iz sanj: v zraku huda afriška vročina, da smo se potili noč in dan, po tleh mivka kot v puščavi, okoli mene veliko temnopoltih otrok, ki vpijejo »Muzungu, muzungu!« (kar pomeni belec) in mi nasmejani mahajo, pri sv. maši ples, bobni in močni afriški glasovi, ki pojejo na vse grlo … Komaj sem si lahko zamišljala, da sem res tam, v Afriki, na drugem koncu sveta, a je bilo vse res.

Prvi teden našega bivanja v Lodwarju smo preživeli s tamkajšnjimi mladimi – zanje smo pripravili govore in aktivnosti na različne teme, med njimi so bili: poklicanost, alkohol, droge in druge pasti sodobne družbe, razločevanje med dobrim in slabim itd., popoldne pa smo se družili ob igranju odbojke, košarke in različnih drugih športnih aktivnostih. V naslednjih dveh tednih smo obiskovali tri različne centre: center za otroke z ulice, center za gluhe otroke in center za gibalno ovirane otroke. Zanje smo pripravili različne delavnice, plese in igre ter jim tako popestrili vsakdan. Zadnji teden pa smo si za nagrado vzeli prosto in obiskali nacionalni park Masai mara. Mesec v Keniji je minil, kot da bi bili tam le kakšen teden, doživetij pa je bilo toliko, da jih je težko vse shraniti v spomin. Kar pa mi po tej misijonski izkušnji najbolj ostaja, je zagotovo tisti najbolj pristen stik z domačini, ki ga kot turistka ne bi mogla nikoli doživeti: vsi pogovori, tudi objemi, skupno delo, vstop v njihov vsakdan, v njihovo preprosto življenje. To je bilo zares neprecenljivo.

Če bi se nam naslednje leto rad pridružil tudi ti, nas spremljaj na spletni strani pota.si, Facebook ali Instagram profilu in se že novembra letos, ko se odprejo prijave za POTA 2023, le pogumno prijavi.

Zapisala Zala Žnidarič.

Fotografija:Prostovoljci POTA Kenija/Katoliška mladina