Danes praznujemo dan, ko se še bolj posvetimo vsem materam in vidikih materinstva, tudi kakšne izzive to obdobje prinaša materam pa tudi, kako materinstvo vpliva na vsakdanje življenje vseh nas. 

Aspektu trga dela v povezavi z materinstvom se je v tokratnem prispevku posvetila ekipa Kolegic Zavoda Nefiks, v katerem poudarjajo deprivilegiran položaj mladih mater pri vstopu na trg dela oziroma ohranjanju zaposlitve. Osredotočijo se na predloge, kako mlade mame opogumiti in jim predstaviti pozitivne zgodbe o razumevajočih delodajalcih. Po drugi strani pa morajo tudi delodajalci vedeti, da ženska med nosečnostjo in v poporodnem obdobju razvije vrsto mehkih veščin, zaradi katerih je pri delu boljša. 

Spodnje besedilo in njegovo sporočilo je toliko bolj aktualno v Sloveniji, ki je med članicami EU-ja v samem vrhu glede deleža zaposlenih mater. V letu 2017 je bilo med ženskami v starosti od 15 do 64 let, ki so imele dva otroka, delovno aktivnih 87 odstotkov. S tem podatkom se je naša država uvrstila na drugo mesto. Prehitela jo je le Švedska.

Materinstvo kot obdobje pridobivanja novih kompetenc

Mlade ženske, zlasti matere, so na trgu dela specifična, še posebej ranljiva skupina. Ne potrebujemo poglobljenih statistik, da nam to dejstvo hitro postane jasno – skoraj vsak izmed nas pozna vsaj eno mlado (ali potencialno) mater, ki ima težave pri vstopu na trg dela oziroma pri ohranjaju statusa zaposlene osebe. In vendar je to ciljna skupina, ki je za naš narod ključna.

Mlade mame je potrebno opogumiti, naj ostanejo zveste sebi in jih opremiti s pozitivnimi zgodbami o delodajalcih, ki znajo prisluhniti in razumejo njihovo situacijo. Po drugi strani je potrebno tudi delodajalce postaviti pred dejstvo, da ženska v času nosečnosti in poporodnem obdobju razvije množico mehkih veščin, ki jo naredijo boljšo delavko.

Raziskave v okviru italijanskega projekta MAAM (“Maternity as a Master”) so pokazale, da so ženske, ki so tudi mame, na delovnem mestu boljše v mnogih mehkih veščinah: spopadanju s spremembami, reševanju kompelksnih problemov, upravljanju s časom in postavljanju prioritet, delitvi nalog, vodenju idr. Pomembno je, da se te novo pridobljene kompetence “prevajajo” v “jezik delodajalca”.

Delodajalci se torej morajo naučiti prepoznavati prispevek te ciljne skupine k uspešnosti podjetja, po drugi strani pa morajo poskrbeti za njeno lažje umeščanje v svoja delovna okolja. Eden izmed takšnih ukrepov bi bilo vzpostavljanje posebnih prostorov znotraj podjetja, ki so namenjeni negi otrok, njihovi igri in ponujajo varstvo otrok zaposlenih.

Priporočila za mlade mame

• Bodi iskrena do sebe in do potencialnega delodajalca – Če iščeš predvsem dopoldansko delo, mu to povej, če ti delo med vikendi ali službene poti predstavljajo težavo, mu to omeni že na zaposlitvenem razgovoru, saj se tako izogneš kasnejšim nesporazumom in slabi volji; ponavadi tudi delodajalci bolj cenijo iskrenost kot navidezno »stalno razpoložljivost«.
• Poudari, da imaš podporo domačih – Naj bodo to partner, stari starši ali organizirano varstvo – delodajalec bo tako vedel, da ni celotno breme skrbi za otroka na tebi.
• Ne skrivaj, da si mama – Delodajalcu se predstavi kot kompetentna kandidatka z znanjem, izkušnjami in kompetencami, ki jih imaš. Dejstva, da si tudi mama, ne skrivaj, vendar pa ga ne izpostavljaj kot vlogo, ki te najbolj opredeljuje.
• Ostani aktivna med starševskim dopustom – Če ti čas dopušča, ostani med starševskim dopustom aktivna, ohrani stike s svojo socialno mrežo, udeleži se kakšnega izobraževanja, vključi se v prostovoljno delo.

Priporočila za delodajalce

• Izkoristite finančne spodbude, ki so vam na voljo in zaposlitve delavke, ki so tudi mame. 
• Tudi porodniška odsotnost pomaga pri razvoju kompetenc – Ženske med porodniško odsotnostjo razvijejo kompetence, ki so prenosljive tudi v karierni svet – organiziranost, večopravilnost, iznajdljivost, močna intuicija so kompetence, ki jih delodajalci pogosto iščejo pri delavcih.
• Zgradite dober odnos – Če delodajalec z delavkami (mladimi mamami) vzpostavi dober odnos, jim zaupa in dovoli fleksibilnost v času, ko ga potrebujejo, se te posledično pogosto izkažejo za zelo zanesljive in lojalne delavke.

Ste vedeli?

V Evropo so praznovanje materinskega dneva prenesli iz ZDA, kjer se nanj spomnijo od leta 1910. Evropski običaji, povezani z materinskim dnem, imajo po mnenju etnologov svoje korenine v Angliji. Med njimi sta, denimo, obisk odseljenih otrok pri starših in obdaritev matere. 

Na druga območja Evrope se je zaznamovanje praznika na drugo nedeljo v maju širilo po 1. svetovni vojni. V Sloveniji se je po 2. svetovni vojni praznovanje tega dneva umaknilo mednarodnemu dnevu žensk, 8. marcu. V zadnjem desetletju 20. stoletja pa so znova začeli praznovati tudi materinski dan, in sicer 25. marca, ko je v Katoliški cerkvi praznik angelovega oznanila Mariji, da bo rodila Božjega sina.

Datumi praznovanja materinskega dneva se po državah razlikujejo. Slovenci smo edini, ki ga praznujemo 25. marca. Veliko držav ga praznuje v maju, nekatere pa celo decembra.

Vir: Zavod Nefiks in uredništvo mlad.si

Foto: Zavod Nefiks