Timotej Lemut, eden od pobudnikov ajdovske Garaže, je magister fizike, doktorski študent in mladi raziskovalec na Fakulteti za matematiko in fiziko. Zanima ga mnogo področij: od družbenih tem do tehničnih vidikov življenja, verjame, da je vse, kar je realno, lahko tudi dosegljivo, če je le volja dovolj močna. Garaža, ki danes deluje pod okriljem Zavoda BETA, predstavlja ustvarjalno-delovni prostor v centru Ajdovščine, namenjen medgeneracijskemu prenosu znanja, predvsem s področja tehničnih veščin.

Timotej, od kod ideja za Garažo?

Že v srednji šoli smo si s sošolci želeli več povezovanja s prakso. Razvijali smo zamisli, kako izboljšati učni proces in mladim približati relevantne deležnike kot so visokošolski zavodi in inovativna lokalna podjetja… Sproducirali smo dolg seznam idej, oziroma preprostih predlogov, kako stanje še izboljšati, da bi srednja šola lahko še bolj koristila dijakom, pa tudi vsem ostalim, ki jih zanimajo znanost in tehnologija. Skupaj s Fakulteto za aplikativno naravoslovje smo tako organizirali dogodek, na katerem so se visokotehnološka lokalna podjetja predstavila dijakom. Poleg tega smo z isto fakulteto organizirali tudi mini krožek iz moderne fizike, ki je ponavadi v učnem načrtu slabo ali pa sploh ni predstavljena. Teoretični del sem na SŠVP vodil jaz, za eksperimentalnega pa so se ponovno angažirali zaposleni na Fakulteti za aplikativno naravoslovje.

To je torej podlaga za nastanek … 

Da. Nekaj let pozneje, natančneje med absolventom pred zaključkom magisterija, smo pod okriljem Zavoda BETA, s podporo Občine Ajdovščina in s sponzorji, ustanovili Garažo. Ta prostor je opremljen z različnimi orodji za ročno in strojno izdelavo izdelkov, kar omogoča raznolika praktična izobraževanja in delavnice. Ključno vodilo projekta je kreativno podjetniško razmišljanje ter povezovanje mladih z lokalnim gospodarstvom.

Kakšna je tvoja vizija Garaže, kaj si želiš zanjo?

Želel bi si, da bi bila Garaža stičišče za vse, ki jih zanima tehnologija v najširšem pomenu, tako posameznike kot podjetja. Vidim jo kot priložnost za inkubator podjetniških idej. Idealno bi bilo, če bi se koncept razširil po vsej državi in širše, vključno z vrtci, kjer bi se spodbujala znanstveni pristop in kritična misel že pri najmlajših.

Meniš, da je zanimanja med mladimi za tehnologijo in tehniko dovolj? Jih še zanima, kako stvari zares delujejo ali so zgolj uporabniki tehnologije?

V celotni zgodovini je prav zdaj trenutek, ko sta znanost in tehnologija najbolj dostopni in se s tem lahko ukvarja skoraj vsak. Z nenadnim nastopom novih tehnologij, pa je v družbi nastala tudi velika neenakost v znanju, ki je rezultirala v poglobljeni neenakosti tudi na drugih področjih. Skrbi me, da se bo ta neenakost v prihodnosti še poglobila in da se bo družba še bolj razslojila na podlagi znanja in dostopnosti do tehnologije. Mladi se včasih zadovoljijo s površnostjo in ne razmišljajo o tem, kaj se skriva v ‘blackboxu’, ki je njihov telefon, računalnik, igralna konzola, itd. Zato menim, da je vlaganje v vse oblike kvalitetnega izobraževanja v tem trenutku še toliko bolj pomembno.

Kaj bi moral početi povprečen študent, da bi bil lahko kasneje v življenju bolj uspešen?

Se v prvi vrsti posvetiti študiju. Zdi se mi, da je pomembno prepoznati dobre profesorje, ki lahko ponudijo kar največ, ter se z njimi povezati. Škoda je, če ste samo tiho med predavanji, saj tako zapravljate svoj čas. Pametno je aktivno sodelovati in postavljati vprašanja. Razmišljajte širše, zanimajte se za celotno sliko, še enkrat, postavljajte vprašanja. Ključno je, da se ne preveč zakopljete v delo ampak si vzamete čas za spoznavanje novih ljudi in vključevanje v obštudijske dejavnosti. Koristno je tudi iti na izmenjavo ali opraviti magisterij v tujini.

Kje in kako vidiš svoj poklic v prihodnosti, kaj vse se bo spremenilo?

Trenutno sem mladi raziskovalec in asistent na fakulteti. Glavno orodje v teoretični fiziki je trenutno program za simbolično računanje, ki deluje kot nekakšna pametna verzija papirja in pisala, ki je za nas osnovno orodje. Njegova prednost je v tem da lahko preprosto popravljam in nadgrajujem moje kalkulacije. V daljni prihodnosti si predstavljam razvoj ‘pametnega’ orodja, kjer bo umetna inteligenca pomagala načrtovati nove ideje, preverjati in predlagati teorije in podobno. Gre za nekakšen znanstveni ChatGPT. Pričakujem tudi večjo razpršitev delovnih mest po svetu in vzpostavitev nekakšnega statusa “raziskovalca”, ki ima zagotovljen osnovni življenjski standard ne glede na to kje se nahaja in lahko tako deluje od kjerkoli. Še eno področje, ki ga je treba v polnosti digitalizirati je založništvo in publicistika, torej način kako komuniciramo znanstvene rezultate.

Imaš kdaj občutek, da mladi niso dovolj povezani s svojim lokalnim okoljem, da živijo v nekem mehurčku šole oziroma fakultete in se z realnostjo soočajo šele, ko iščejo zaposlitev?

Glede zaposlitve mislim da ne, mladi so že dovolj iznajdljivi da poznajo (večino) svojih možnosti. Me pa vprašanje spomni na kulturne in socialne mehurčke, ki so trenutno v družbi zelo močno prisotni (pa ne samo med mladimi). Ti so po mojem poglavitno posledica hitrega vdora novih tehnologij in globalne povezanosti. Čeprav je obstoj takih tehnologij neverjeten in ga zelo pozdravljam je treba biti previden, da se res ne mentalno povsem preselimo v ta naš mehurček. Z internetom smo “premagali” prostor kar se tiče hitre komunikacije, teleportirati se pa ne znamo (in se nikoli tudi ne bomo znali). Tako še vedno vsak od nas živi v nekem lokalnem okolju, ki na nas tudi vpliva. Važno je skrbeti zanj in se zavedati svojega lokalnega prostora, zato imamo tudi v Garaži številne debate o družbeno odgovornih temah. Organizirali smo debato o prihodnosti energetike, o digitalizaciji šolstva …

Kdaj si kakšno stvar nazadnje naredil prvič?

Oh, ves čas počnem kaj novega. Prejšnji teden sem se lotil samoizobraževanja na področju spodbujanja finančne pismenosti. Na tem področju bi se rad usposobil zato, ker se mi zdi ključno da so vsi udeleženci finančnega sistema čim bolj enakovredno seznanjeni s tem kaj se dogaja, kakšna so pravila igre in kakšna je logika za njimi. Vsekakor me zanima ogromno področij, od družbeno socioloških tem do čisto tehničnih. Med drugim sva s kolegom pred kratkim vzpostavila tudi start-up podjetje, ki se ukvarja z baterijami in shranjevanjem električne energije. Tudi sam še ne vem čisto, kam vse me bo moja pot zanesla, sem pa vesel, da je na njej tudi Garaža, kjer mladim ponujamo možnosti, ki jih sami nismo imeli.