V ponedeljek, 4. decembra, je v Ljubljani potekala razprava o priložnostih in možnostih, ki jih nudi evropska kohezijska politika za reševanje težav in naslavljanje potreb mladih, ki jih je v Sloveniji sicer vse manj. Na začetku leta jih je bilo v Sloveniji 313.000, kar je skoraj 138.000 oseb manj kot leta 1991. Dogodek je tik ob ljubljanski Čopovi ulici, v prostorih pošte, organiziralo Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj.

Da je kohezija povezovanje vseh ljudi, držav, regij, organizacij in podjetij je v uvodnem nagovoru dejal minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek. “Slovenija je na današnji dan na 96 odstotkih porabe evropskih sredstev iz obdobja 2014–2020, kar pomeni, da bomo zagotovo izkoristili vsa razpoložljiva evropska sredstva, kar je približno 3,3 milijarde evrov,” je izpostavil pristojni minister. 

Po nagovoru je sledila krajši predstavitev evropske kohezijske politike in dosedanjih projektov. Ta je v Sloveniji do sedaj prispevala sredstva za reševanje stanovanjske problematike, izobraževanje, usposabljanje ter kulturne in kreativne mladinske projekte. Sredstva iz kohezijskega sklada so tako denimo omogočila, da se je 10.000 mladih vključilo v projekt Neformalno izobraževanje in usposabljanje za mlade, 2859 pa v projekt Prvi izziv v okviru Jamstva za mlade. 

Kot primer dobre prakse je bil denimo izpostavljen projekt PIMP – Priložnosti in izzivi mladih v Posavju in Prehod mladih, projekt za lažje vključevanje mladih s posebnimi potrebami na trg dela.

Pri črpanju evropskih sredstev smo sicer že vstopili v novo programsko obdobje 2021–2027. V načrtu so projekti spodbujanje raziskovalcev na začetku svoje kariere v domačih in tujih organizacijah. Ministrstvo načrtuje podporo projektom za opolnomočenje mladih in mladinskih delavcev o problematiki prekarnega dela, spodbujalo bo vseživljenjsko učenje in poklicno mobilnost. Nekaj načrtovanih projektov se nanaša tudi na kulturo in zdravje, denimo štipendiranje poklicev v kulturi za mlade in podporo programu Zmigaj!. 

Sledil je panel z naslovom Reševanje potreb mladih v okviru evropske kohezijske politike. Govorke v razpravi so bile direktorica Urada RS za mladino mag. Tina Kosi, predsednica Mladinskega sveta Slovenije Eva Kotnik, mladinska delegatka pri Organizaciji združenih narodov Arina Šmidt, Jana Rožac z Zavoda za zaposlovanje in namestnica direktorja Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij Tina Divjak. Razpravo je vodil državni sekretar Marko Koprivc.

Govorke so izpostavile tri ključna področja, ki mlade trenutno najbolj zanimajo: stanovanjska problematika, duševno zdravje in prekarnost. To so tudi področja, s katerimi imajo mladi največ težav in jih bo potrebno v tem programskem obdobju ustrezno nasloviti. Zaključek dogodka je bil namenjen vprašanjem udeležencem.