Danes, v ponedeljek, 27. novembra, sta Mladinski svet Slovenije in Urad za mladino organizirala spletno predavanje. V prvem delu o migracijah mladih je bila gostja vodja Inštituta za družboslovne študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper dr. Mateja Sedmak, v drugem delu o projektu PreseNEETi se! pa dr. Andrej Naterer z mariborske Filozofske fakultete.

Da migracije niso nekaj novega, je takoj na začetku predavanje poudarila dr. Sedmak. Od nekdaj namreč nekaj, kar povzročimo na enem koncu sveta, povzroči posledice na drugem. »Mi, kot Evropejci, Slovenci, smo neposredno deležni teh posledic,« je dodala in pojasnila, da migracije seveda potekajo tudi drugje po svetu, a Evrope ne dosežejo.

Migracije imajo raznolike obraze, migranti so raznolika skupina: begunci, ekonomski migranti, mladoletni migranti brez spremstva, družine, moški brez družine, prisilno razseljene osebe … Prav zaradi tega moramo pri vključevanju mladih v slovensko družbo po njenih besedah vsakogar obravnavati individualno.

Ključno je vključevanje mladih v lokalno okolje izven šole

Cilj vključevanja oziroma integracije mladih je, da posamezniki razvijejo občutek pripadnosti okolju in postanejo polnopravni člani družbe. Sedmak je dejala, da ne gre za enosmerni proces, vključevanje namreč spreminja posameznika, okolje, v katerega se ta vključuje, in posameznikovo izvorno državo. Poudarila je, da integracija ni izbira, je nuja. Če integracije niso uspešne in skupine priseljencev odrivamo, marginaliziramo in ignoriramo, so posledice negativne za vse v izbranem okolju, denimo v Sloveniji.

»Integracija otrok v slovenske šole je dobra, ni idealna,« je dejala gostja in pohvalila takojšno vključitev tujih otrok v redni izobraževalni sistem. Sistemski problem v slovenskih šolah je, da učitelji in profesorji z izobraževanjem ne dobijo dovolj kompetenc za poučevanje v kulturno mešanih okoljih, je izpostavila. Po zadnjih podatkih je sicer v slovenskih osnovnih šolah sedem odstotkov otrok s tujim državljanstvom. Večinoma gre za otroke iz nekdanje skupne države, ki se brez težav in enostavno vključijo.

Nasprotovala je dvotirnemu izobraževalnemu sistemu, s katerim v nekaterih evropskih državah ločijo tuje in domače otroke po razredih. Pojasnila je, da ločeni tuji otroci skoraj nikoli ne dosežejo stopnje jezika domačih otrok, zaradi česar se počutijo odrinjene in nimajo motivacije za učenje in napredek.

Za priseljene otroke in mladostnike je poleg znanja novega jezika in možnosti zaposlitev pri vključevanju v družbo ključno, da se jih vključi v lokalne dejavnosti, da imajo lokalne prijatelje in da jih sprejme novo okolje, ki je za njih novi dom. Pri tem je gostja izpostavila vlogo mladinskih centrov, in sicer neformalno izobraževanje izven šole, skupne projekte, dobrodelne akcije, sodelovanje pri dogodkih ipd.

V drugem delu o projektu PreseNEETi se!

V drugem delu predavanja je dr. Andrej Naterer predstavil izsledke projekta PreseNEETi se!, ki se prav tako ukvarja z eno od ranljivih skupin mladih (Not Employed, in Education or Training = NEET). Status NEET je pogosto tesno povezan s slabšim socialno-ekonomskim ozadjem, to pa je še posebej pogosto pri nekaterih skupinah priseljencev.

Pri projektu sicer sodelujejo Ljudska univerza Celje, Univerza v Mariboru, Mladinski svet Slovenije, Zavod za zaposlovanje ter norveški partner Veiledernettverket NOSCO.

 »V jedru projekta je opolnomočenje in socialna aktivacija mladih neetovcev,« je poudaril na začetku predstavitve. Projekta so se ločili na poseben način v treh korakih: predtest, s katerim so pridobili informacije o osnovnih potrebah in željah mladih, serija aktivnosti in vsebin za opolnomočenje in socialno aktivacijo in posttest, v katerega so vključeni izsledki rezultate – z njimi se sedaj ukvarja dr. Naterer.

Izpostavil je, da enotna baza podatkov, ki je sicer nujna, za vse neetovce hkrati ne obstaja, mora biti individualizirana. Pri tem je pravna zaščita osebnih podatkov velika ovira. Pojasnil je, da na podlagi izsledkov raziskave neetovci pristanejo v težkem položaju zaradi osebnih in družinskih težav, velik vpliv pa imajo tudi vrstniki. Organizacije neetovci razumejo kot »neprijazne«, denimo zavod za zaposlovanje jim ponudi tečaj, ne pa zaposlitve po pridobljenem nazivu.

Predavanje je dr. Naterer zaključil z diskusijo. Zbral je nekaj vtisov in predlogov udeležencev predavanja.