Žiga je mladi prostovoljec Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto. Svojo mednarodno prostovoljsko pot je letos začel v sklopu Evropske solidarnostne enote v Španiji. O tem, zakaj se je dobro podati na takšno pot in kaj vse takšna izkušnja pomeni njemu, je zaupal v naslednjem osebnem in iskrenem zapisu:

“Osebno zelo težko pojasnim, kaj so zame življenjski dosežki. Ne razumite me narobe. V življenju sem naredil veliko, preden sem začel s prostovoljnim delom in potjo, na kateri odkrivam kraje, ki so bolj oddaljeni od mojega domačega mesta. Stvari, kot so biti del izjemne košarkarske ekipe, (skoraj) končati študij in sodelovati pri številnih dogodkih, medijskih in športnih projektih. Toda nekako se mi zdi, ko sem se odpravil na svoj prvi projekt Erasmus+ in spoznal vpliv obsežnejšega mladinskega dela ter tako začel pisati novo poglavje v svojem življenju, sem s tem zaključil prejšnje in začel pisati novo življenjsko zgodbo. Te, ki je pred letom in pol ne bi pričakoval.

Osebna rast, ki sem jo doživel tukaj, je nekaj, na kar me danes pogosto opozarjajo drugi ljudje. Lahko rečem, da sem se veliko naučil. Kaj točno, je odkrito povedano težko ubesediti. Naj bo to iskanje svojega glasu v skupini, reševanje problemov, upravljanje nalog, socialno razumevanje in druge mehke veščine. Lahko rečem, da sem se vsekakor spremenil. Moje izkušnje tukaj so nekaj, kar me ne bo zlahka zapustilo. Ne glede na to, kje se bom jutri znašel, vem, da bom to zmogel, sam ali v skupini 50 ljudi. Naučil sem se, da ni treba vedeti vsega, da bi lahko opravljal dobro ali odlično delo. Ne glede na to, ali gre za osebno ali drugo delo.

Na svoji novi poti sem spoznal veliko ljudi. Nekateri bodo izginili v ozadje, čez leta pa se bom z veseljem spominjal našega skupnega časa. Nekateri bodo na koncu ostali le bežni obrazi. A za majhno skupino vem, da bom z njimi ostal v stiku še dolga leta. Z ljudmi, ki se radikalno razlikujejo od mene in mojih življenjskih izkušenj, pa tudi z ljudmi, ki so mi videti tako podobni, da bi si lahko bili tudi bratje in sestre.

Če v življenju narediš kaj takega, dobiš veliko perspektive. Tako na sebe kot na svet okoli sebe. Spoznaš, kako ljudje gledajo nate in kako deluje svet okoli tebe. Slišiš zgodbe ljudi in spoznaš, da je svet veliko večji in hkrati veliko manjši kot prej. To je težko razložiti, ne da bi vam preprosto povedal svojo izkušnjo.

Odkrito rečeno, mislim, da bi moral vsak, ki ima priložnost, opraviti prostovoljski projekt ali vsaj kratek teden v okviru programa Erasmus+, to storiti. Ste se po končanem študiju izgubili v življenju brez smeri? Pojdi pomagat pri načrtovanju dogodkov v Francijo. Potrebuješ odmor od trenutne življenjske situacije zaradi osebnih razlogov? Pojdi na Švedsko, kjer te nihče ne pozna, in si privošči ponovni zagon. Želiš vplivati na svet, vendar ne veš, kje začeti? Pomagajte v zavetišču za razseljene ljudi v Grčiji.  To je izkušnja, ki jo je težko opisati z besedami. Izkušnja, ki napolni, ima vpliv, je težka, vesela, nagrajujoča, zanimiva.

V to skupnost, tak način življenja, sem se podal zaradi številnih razlogov … Nobeden od njih ni zares pomembnejši od drugih. Zdi se mi, da bi bil tisti jaz, ki sploh ni vedel, da je takšna izkušnja možnost, ponosen na osebo, ki sem zdaj. Še vedno se spreminjam in še zdaleč nisem končal s tovrstnim delom in načinom življenja. Za zdaj pa … mislim, da sem zadovoljen s svojim napredkom in s tem, kje sem v življenju. Počutim se, da je to bila moja prva pravilna odločitev v življenju. Nisem se slabo odločil za to … karkoli že to je.

Zdi se mi, da sem nekaj dosegel.

In za zdaj je to dovolj.«