Slovenski mladinski sektor je skupek mnogih organizacij in centrov, ki vzpodbujajo osebno rast, izobraženost in participacijo mladih. Žal še ni tako etabliran in prepoznan kot drugod po svetu.

V Sloveniji mladinski sektor obsega vrsto raznolikih organizacij za mlade, tako javnih kot zasebnih. Država jih v grobem deli na »mladinske svete, nacionalne mladinske organizacije, mladinske centre in najbolj raznorodno skupino, to je druge nevladne organizacije.«

Mladinski svet Slovenije-MSS je krovna mladinska organizacija v Sloveniji, združuje 16 nevladnih nacionalnih mladinskih organizacij, ki imajo na državni ravni veliko članstvo in organiziranost v lokalne enote. Med njimi so podmladki političnih strank SDS, NSi, SLS in SD, katoliški društvi Mladinski ceh in Zveza skavtinj in skavtov, Mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije, Zveza tabornikov Slovenije, Zveza slovenske podeželske mladine, Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija, Gasilska zveza Slovenije, Pomursko madžarsko mladinsko društvo in Sindikat študentov, dijakov in mladih brezposelnih. Pridruženi članici, ki nista polnopravni članici MSS pa sta Društvo ŠKUC-mladinska enota in Popotniško združenje Slovenije.

»MSS stremi k združevanju in predstavljanju vseh mladinskih organizacij ter k učinkovitemu sodelovanju z mladinskimi strukturami na lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni,« je moč prebrati na spletni strani MSS. MSS je tudi glavni sogovorec z vlado glede mladinske politike.

Po vsej Sloveniji obstajajo tudi lokalni mladinski sveti, ki podobne naloge opravljajo na lokalni, občinski ravni in so v komunikaciji z občinsko oblastjo.

Poleg nacionalnih mladinskih organizacij pa za združevanje in razvoj mladih skrbijo mladinski centri, ki delujejo na lokalni ravni. Mladinski centri skrbijo za mladinsko infrastrukturo, zagotavljajo opremo in kader za izvajanje različnih dejavnosti, pripomorejo pri učenju in participaciji mladih. Združeni so v dve mrežni organizaciji, v Mrežo MaMa in Ustanovo Pohorski bataljon.

»Med mladimi smo začutili potrebo po prostoru, kjer bi lahko po šoli, popoldne in v večernih urah, bili mladi. Rabili so nek varen prostor, kjer lahko izživijo svojo mladost, pa naj bo to skozi prostočasne dejavnosti, kreativo, participacijo in da dobijo neko podporo, ki je ne dobijo v šoli in doma,«

pove Nežka Agnes Vodeb, mladinska delavka na Zavodu Bob.

Po njenem mnenju lahko mladinski center opravlja funkcijo enega izmed treh oglišč trikotnika mladostnikovega življenja. Prvi je družina, kjer so odnosi neformalni in sproščeni, oziroma bi morali biti, je pa to zelo ozka skupina ljudi, ki si jih sami ne izberemo. Druga je šola ali služba, kjer so v nasprotju odnosi skrajno formalizirani, število vrstnikov pa je veliko. Tretje oglišče predstavljajo mladinske organizacije in centri, ki so po eni strani manj formalni kot šola, kar pripomore izražanju in osebni rasti, kljub temu pa širši kot družina, torej so dobrodošli vsi. Poudariti je treba, da so mladinski centri in organizacije še vedno uradne institucije, v katerih še vedno veljajo določena napisana in nenapisana pravila, ki se jih morajo držati tako mladi kot mladinski delavci.

Eden izmed izzivov za mladinske centre je še vedno prepoznavnost. V Sloveniji namreč nimamo bogate tradicije mladinskih centrov v primerjavi z nekaterimi državami zahodne Evrope, država za tovrstne dejavnosti namenja manj denarja.

Dejstvo je, da večina najstnikov še ni stopila v mladinski center. »V našem kraju nimamo mladinskega centra, točka, kjer se zbiramo, je dvorišče osnovne šole, je pa nepraktično, ko dežuje,« pove dijakinja iz okolice Ljubljane.

Najtežja naloga je mlado osebo prvič prepričati, da obišče mladinski center, sploh v večjih urbanih središčih, kjer je ogromno komercialne ponudbe za preživljanje prostega časa ter v manjših krajih in na podeželju, kjer pogosto mladinskih centrov, ki so dovolj blizu, sploh ni. »Tisti, ki prvič pridejo v mladinski center rečejo: »O hudo, a to obstaja?«. Izziv za mladinski sektor glede prepoznavnosti je predvsem, kako priti do mladih v srednješolskem obdobju,« poudarja Vodeb.

Mladi se torej tudi v okolju, kjer je dostop do mladinskih centrov enostave, še vedno več družijo na komercialnih mestih, torej tam, kjer moraš za udeležbo plačati, pa naj bodo to koncerti, lokali, klubi, itd., ali pa se, sploh med zimskimi meseci, ure in ure družijo zunaj na mrazu. Ko bi le vedeli, da jih čaka mladinski center, ki jih bo vesel.