Mladi morajo biti glasni, bolj vključeni. Mladi morajo prevzeti večji del oblasti. Naj se ne pojavljajo le na mladinskih dogodkih, temveč naj bodo vključeni, denimo, v zakonodajne postopke. Storiti moramo več, da bo tako. S podobnimi besedami je zaključila svoj govor 24-letna Lena Schilling, poslanka Evropskega parlamenta, na seji o klimatskih spremembah in zelenem prehodu v sklopu Evropskega dogodka za mlade – EYE 2025 v Strasbourgu.

Dopisniška ekipa – Jerneja, Nikola in Petra – se je na Evropski mladinski dogodek med drugim odpravila, da bi preverila, kako aktivni so mladi Evropejci in Evropejke. Jim je glas mladih pomemben? Zakaj je pomembno aktivno državljanstvo? Kaj menijo o človekovih pravicah – jih izgubljamo? Kje je meja med polarizacijo in kritičnostjo? Tisoče mladih, ki so se zbrali v Strasbourgu, ne moremo spraševati o teh “težkih” temah, smo pa pristopili do nekaterih – in jim prisluhnili.

Na EYE je enostavno srečati veliko ljudi od vsepovsod

»Pomembno je, da spodbujamo povezovanje med različnimi razredi in skupinami, medgeneracijski razkol je res velik. Moramo se soočiti z njim in ga začeti preprečevati. To je po mojem mnenju glavna naloga tovrstnih aktivnosti,« je povedal Španec Victor. Njegov prijatelj in sopotnik Alvaro je dodal, da na mladih stoji svet in da so mladi prihodnost. Maria pa je povedala:

»Srečamo lahko res veliko ljudi iz različnih držav. To je tu enostavneje kot drugod. Vsak je zelo odprt za pogovor z vsakim. Lahko govorimo tudi o svojih problemih in o rešitvah zanje.«

Moramo biti tukaj, da se nas sliši, so poudarili vsi trije sogovorniki iz Španije. Po njihovem mnenju mladi morajo vedeti, kaj so resnični problemi, ki so danes v ospredju, in se oglasiti jasno in pravočasno. V času neformalnega druženja, ko smo poklepetali z nekaj Nemci in Nizozemci, smo sicer slišali tudi nekaj drugačnih stališč. Po njihovem mnenju je v EU premalo prostora za kritičnost, da bi se glas mladih res slišal in bil upoštevan.

»Glasno se moramo boriti za vsako človeko pravico, ki nam jo hočejo odvzeti!«

Italijanka Nicole, Portugalka Carolina in Nemka Anisa so se udeležile dogodka o človekovih pravicah v praksi. Udeleženci so morali v skupinah presojati, ali je v konkretnih in resničnih sodnih primerih iz evropskega prostora prišlo do posega v temeljne človekove pravice, ki so zapisane v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.

Mladi so debatirali o deportaciji, pravici do čistega okolja, spremembi identite, razkrivanju podatkov, pogojih na delovnem mestu, poroki med istospolno usmerjenimi … Ko smo Nicole, Carolino in Aniso vprašali, katera pravica je sicer po njihovem mnenju danes največkrat kršena, so naštele: pravna država, pravice povezane z okoljem in pravica do veta, izpostavile pa so tudi nekaznovanost v povezavi z vojnimi zločini zaradi katerih prihaja do pogostih kršitev temeljnih pravic.

»Človekove pravic so bile dosežene s smrtjo, krvjo, mučenjem in trpljenjem. Zelo dolgo smo morali čakati, da smo končno pridobili nekatere na Portugalskem, denimo pravica do splava. Niti 20 let ni minilo, pa nam jo že hočejo odvzeti – tako hitro gre. Glasno se moramo boriti za vsako človekovo pravico, ki jo napadajo,«

je bila jasna Carolina. Anisa pa je izpostavila, da se za pravice sploh nikoli več ne bi smeli boriti. Morale bi biti nekaj, s čimer se rodiš, s čimer živiš, kar ti enostavno pripada. Da pa imamo danes pravice za samoumevne, pa niso samoumevne povsod in vedno, je izpostavila Nicole: »Mi smo danes lahko tu, govorimo v angleščini, imamo dostop do šolanja, imamo šole. Lahko smo pripotovali do Strasbourga, imamo svoje bančne računa, lahko dostopamo do trgovine …«

Trenutne “težke” teme po mnenju mladih: človekove pravice, davki, migracije, vojaški konflikti, podnebne spremembe, svoboda govora …

Da so med drugim tudi človekove pravice tiste, ki v družbi razdvajajo, so omenile sogovornice iz Italije, Nemčije in Portugalske. Kje je meja med kritičnostjo in polarizacijo? Anisa je odgovorila: »Če nimaš veljavnega argumenta za svoje mnenje ter si brez trdnih dejstev in si v ozadju debate sovražno nastrojen, potem nisi kritičen – mogoče lahko celo polariziraš.«

Do tega argumenta je bila nekoliko kritična Nemka Yola. Po njeni presoji namreč pogosto nasprotna stran svoja prepričanja vidi kot dejstva, zaradi tega pa enostvno menijo, da ne polarizirajo. Polarizacija se ji sicer ne zdi vedno slaba, se pa izogiba zaključkov v smislu: strinjamo se, da se ne strinjamo. »Na tak način se lahko, denimo, pogovarjamo o picah in burgerjih – kaj od tega imamo raje –, ne pa o pobijanju tisoče in tisoče otrok v palestinsko-izraelskem vojaškem konfliktu – ali je to prav ali ne.«

Yola se je sicer na Evropskem dogodku za mlade udeležila “zmenkarij mnenjskih nasprotnikov”. Tako bi lahko poimenovali predstavitev projekta Težke teme oziroma Hard Topisc, ki jo je izvedla Socialna akademija. S pomočjo aplikacije, v kateri so mladi odgovorili na deset vprašanj, ki ponavadi razdvajajo oziroma polarizirajo, so se razdelili v pare na način, da so se morali v nadaljevanju pogovarjati z nekom, s katerim se glede na odgovore najmanj strinjajo. Ne najbolj, najmanj … Kako se torej spoštljivo pogovarjati z nekom, ki stoji na nasprotnem bregu? Pri Socialni akademiji pravijo, da izhajaj iz sebe, ne prepričuj nasprotnika, zavedaj se, da imaš ti in tisti drugi na sebi svoj nahrbtnik ter da poskusi zgraditi zaupanje.

Yola in njen sogovornik se tako, denimo, nista strinjala o usodi, sta namreč pripadnika različnih veroizpovedi. Dolga debata je bila vseeno prijetna in lahko je prosto in sproščeno govorila o svoji izkušnji. Prijetno je bilo tudi Enzoju iz Francije, a s sogovornico sta bila v resnici v pogledih na teme precej podobna, spoštljivega dialoga pa bi se morali učiti tisti, ki niso odprtega duha.

A na Evropskem dogodku za mlade niti nismo pričakovali mladih, ki ne bi bili solidarni, odprti, komunikativni, razgledani in sodelovalni. Današnji mladi sogovorniki in sogovornice so pravi dokaz za to.

Jutri je nov dan na EYE 2025 – pripravljamo nove reportaže!