Participacija otrok in mladih je ključ za sodelovanje med otroškim oziroma mladostniškim in odraslim svetom. Vključevanje otrok v odločitve, ki nas zadevajo, je izjemnega pomena, saj mi, otroci in mladostniki, najbolje vemo, kaj bo pripomoglo k boljšemu sodelovanju in kako je lahko sistem urejen v prid vsem. Odrasli si namreč težko predstavljajo, kaj si želimo mi in kaj bi lahko izboljšali. Zato je možnost, da sodelujemo in izražamo svoja mnenja ter zastopamo vrstnike, ena bistvenih.

V Slovenji že poznamo dobre prakse vključevanja otrok, na primer Otroški parlament, dijaške skupnosti, različne nevladne organizacije, kjer sodelujejo otroci … Kot UNICEF-ova junior ambasadorka sem imela tako možnost sodelovati v različnih projektih in vsakoletnih Svetovnih dnevih otrok, kjer smo lahko poudarili pomen in pomembnost našega glasu, predvsem pa to, da smo slišani in upoštevani. Svoje dobre in smiselne ideje za izboljšanje vključevanja otrok v odločitve, ki se nas tičejo, namreč ne podajamo zato, da ostajajo zapisane na papirju, temveč da se skušajo izvesti.

Prav tema participacije in pomembnosti našega glasu je bila tema spletne konference, ki sem se je udeležila tudi sama – Participacija otrok – Od pobud k sistemski ureditvi. Izvedena je bila v sklopu projekta CP4Europe – Strengthening National Child Participation Frameworks and Action in Europe.

Organizirana je bila s strani Ministrstva za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti, Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo in Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja. Na konferenci smo sodelovali tako mladostniki iz različnih organizacij kot tudi odrasli, ki so povezani s področjem participacije otrok. Vsak izmed otrok je dobil možnost spregovoriti o dobrih primerih participacije, kjer je sodeloval, in nasploh izraziti mnenje, kaj bi lahko na temo vključevanja otrok izboljšali.

Sama sem izpostavila model Barnahusa (oziroma varne hiše za otoke), ki je bil kot skupni projekt Evropske unije in Sveta Evrope vzpostavljen tudi v Sloveniji. Tu bodo v skladu z mednarodnimi smernicami in standardi obravnavali otroke, ki so žrtve kaznivih dejanj in spolnega nasilja. Ob oblikovanju hiše pa smo dobili možnost sodelovati tudi mi, otroci, tako da izrazimo svoje mnenje in povemo, kaj bi izboljšali v njej in kaj bi jo naredilo bolj prijetno.

To je potekalo v sklopu fokusne skupine, katere del sem bila tudi sama. Bili smo skupnega mnenja, da mora biti hiša oblikovana tako, da se bodo otroci po različnih travmah in ne lahki poti, ki so jo morali prehoditi, počutili kar se da varno in domače. Predlagali smo barvanje sten iz bele v prijetne, tople, pastelne barve, različne otroške dodatke, blazine, bonbone in podobno. Všeč mi je bilo tudi to, da so se naši predlogi za izboljšanje res realizirali in bili uslišani. Hišo smo si lahko po podaji predlogov in uresničenih izboljšavah še enkrat ogledali in ocenili. To je bil primer dobre prakse vključevanja otrok, saj so bile naše ideje in predlogi res upoštevni, kar nam zelo veliko pomeni.

Izpostavila sem tudi projekt CP4Europe, kamor sem preko UNICEF-a vključena sedaj eno leto. Menim, da je ta projekt pokazatelj, da se tudi odrasli trudijo, da bi povečali participacijo otrok v različnih organizacijah in zadevah, ki se tičejo tudi nas. Projekt CP4Europe je bila v prvi vrsti

odlična praksa participacije mladih v različnih projektih. Otroci iz več držav smo namreč na konferenci lani, ki je potekala v Corku na Irskem, dobili možnost spregovoriti o našem mišljenju in pomembnosti slišanja našega glasu. Lahko smo povedali in podali svoje ideje za izboljšanje oziroma povečanje participacije. Naši predlogi so bili slišani in bodo odšli v nadaljnjo obravnavo, kar je nam, otrokom, izrednega pomena. Ne le, da imamo možnost spregovoriti, temveč da smo slišani. Zato bi predvsem to zelo rada izpostavila in pohvalila. Cilj tega projekta je okrepitev možnosti sodelovanja otrok na temo odločanja sploh, ko gre za nas in naše pravice, kar je temelj za nadalje razvijanje v smeri večje participacije otrok.

Skupaj z Jakobom, ki bova sodelovala v Svetu za otroke in družino, sva še dodala, da si želiva, da naju bodo odrasli jemali kot enakovredna govorca in skupaj s tem tudi najine ideje in komentarje. Tam bova namreč zastopala vse slovenske otroke in bova lahko kot mladostnika povedala več o nekaterih področjih oz. k razpravi pripomogla z znanjem iz prve roke. Menim, da je to odličen način, da v delovanje vključimo tudi otroke in je vsekakor korak v pravo smer oziroma korak proti nam, za boljšo prihodnost in sodelovanju otrok v zadevah, ki se nas tičejo. To je namreč prvič, ko v sistem uvrščamo predstavništvo otrok na takšen način. Vsekakor je to, da so se sistemski mehanizmi, ki omogočajo participacijo otrok, začeli udejanjati v praksi, pozitivna in spodbujajoča novica.

Na konferenci je bilo govora tudi o Otroškem parlamentu, Beli knjigi za otroke, Eurochild Children’s Council, o vprašalniku Inštituta za socialno varstvo za raziskavo …

Na koncu pa smo vsi podali svoje mišljenje o vlogi in pomembnosti participacije. Kaj mislite vi? Je participacija otrok pomembna?

Kot UNICEF-ova junior ambasadorka rada pomagam in se zavzemam za boljši svet vseh otrok. Zato menim, da moja participacija pomaga tudi ostalim otrokom, kajti sodelovanje otrok, kot smo to recimo mi, ali drugih otrok, ki delujejo v drugih nevladnih organizacijah, je izrednega pomena. Mi namreč pomagamo širiti glas tudi tistih, ki so drugače ovirani oziroma se ne želijo izpostavljati. Vseeno pa je na tej točki pomembno, da mi poudarjamo pomembnost vključevanje tudi tistih, ki so po navadi bolj izključeni in poskušamo ustvarjati svet prijaznejši vsem otrokom. S tem, ko mi podajamo ideje, ki so lahko tudi ideje naših sošolcev ali prijateljev, predstavljamo tudi glas njih, zato delujemo v dobro vsej skupnosti in za vse otroke. Dodajam še, da po mojem mnenju Slovenija dobro napreduje v smislu vključevanja otrok in tudi jaz bom še naprej z veseljem pomagala in sodelovala v tej smeri.

Izabela Lara, UNICEF-ova junior ambasadorka