Arja Ela, junior ambasadorka UNICEF-a, je bila gostja strokovne konference Participacija otrok v Hiši za otroke, s katero je Ministrstvo za pravosodje obeležilo Evropski dan za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo.

Namen konference je bilo ozaveščanje o problematiki spolne zlorabe otrok in odzivu države nanjo skozi predstavitev dojemanja participacije in načinov zagotavljanja participacije otroka v postopkih v Hiši za otroke in širše v sodnih in drugih postopkih, ki zadevajo otroke.

»Participacija se namreč mora odražati skozi vse dimenzije življenja otrok in mladih,« je poudarila Arja Ela. Več pa v njenem govoru.

Govor Arje Ele

Sem Arja, predstavnica mladih, in z velikim ponosom začenjam današnji posvet, ki se osredotoča na tako pomembno temo, kot je participacija otrok in mladih. Želim opozoriti na pomembnost celostnega razumevanja participacije otrok, ki presega zgolj politično participacijo; participacija se namreč mora odražati skozi vse dimenzije življenja otrok in mladih. Participacija predstavlja prenos moči z odraslih na otroke. Otroci in mladi postanemo aktivni udeleženci, ko sooblikujemo odločitve, ki vplivajo na naše življenje. Odločitve, ki so sprejete v takem soodločanju, otroci in mladi lažje razumemo, sprejmemo in jim sledimo.

Tudi 12. člen Konvencije o otrokovih pravicah opredeljuje, da imamo »Otroci pravico izraziti svoje mnenje o temah, ki se nas dotikajo, tudi v vseh sodnih in upravnih postopkih. Odrasli pa morajo otroke poslušati, slišati in jih obravnavati resno.« V ponedeljek smo praznovali Svetovni dan otrok – dan, ko vsako leto obeležujemo obletnico sprejema Konvencije o otrokovih pravicah. Letos je minilo že 34 let od sprejema, pa imamo otroci in mladi še vedno nizko zaupanje v to, da bi imela naša beseda moč, ki bi jo odrasli ne zgolj slišali, ampak jo tudi upoštevali pri sprejemanju odločitev.

Trenutno stanje na področju participacije otrok v Sloveniji kaže, da ni sistemsko urejena, kar pa vpliva na nezadostno, neredno in neusklajeno participacijo otrok in mladih v različnih postopkih in okoljih, kot so dom, šolsko okolje, zdravstvene ustanove, postopki na sodiščih, pri oblikovanju politik. Poleg tega ni vsem otrokom omogočeno, da se njihov glas sliši in upošteva. To še posebej velja za otroke in mlade iz ranljivih skupin. Otroci v alternativni oskrbi poročajo, da so povsem neslišani v socialno varstvenih postopkih, kjer odrasli sprejemajo odločitve o njih brez njih. 30 % mladih v Sloveniji meni, da jih odrasli pri sprejemanju pomembnih odločitev niti ne slišijo niti ne upoštevajo.

V ponedeljek, na Svetovni dan otrok, smo otroci in mladi v Sloveniji dobili U-Report. To je brezplačna platforma za krepitev participacije otrok in mladih, kjer lahko anonimno izrazimo svoje mnenje o pomembnih stvareh in sodelujemo pri pomembnih temah, ki nas zanimajo ter vplivajo na njihova življenja. U-Report deluje že v 99 državah sveta, kjer sodeluje 33 milijonov otrok in mladih.

Za otroke in mlade je to priložnost, da postanemo del sprememb, ki jih želimo videti v Sloveniji. Ciljna populacija U-Reporta smo otroci in mladi v starosti 13 do 19 let, kar predstavlja 6,7 % celotne populacije.

• Registracija je prostovoljna in brezplačna.
• Podatki, odgovori in mnenja se zbirajo anonimizirano.
• Rezultati se predstavijo s pomočjo infografik na spletni strani.

Cilji U-Reporta:

1. Vzpostaviti digitaliziran način ozaveščanja, sodelovanja in posvetovanja z otroki in mladimi.
2. Zapolniti odsotnosti sistemskega mehanizma za participacijo otrok in mladih.
3. Vzpostaviti učinkovit, stroškovno racionalen, hiter, digitaliziran način pridobivanja javnega mnenja otrok in mladih, ki omogoča prikaz rezultatov v realnem času.
4. Učinkovito vključevanje otrok in mladih v odločanje o zadevah, ki se jih tičejo.
5. Spodbujanje oblikovanja ukrepov na podlagi zaznanih potreb in mnenj ciljne skupine.
6. Ciljni skupini prilagojen mehanizem z uporabo novih tehnologij.
7. Prenos globalne dobre prakse z dokazano vrednostjo pri spodbujanju in sodelovanju z otroki in mladimi.

U-Report se lahko uporablja tudi za širjenje relevantnih informacij v kriznih razmerah kot so poplave, potresi, covid-19 in podobno.

Primer iz Slonokoščene obale, ko so junija 2018 Abidjan v Slonokoščeni obali prizadele poplave, so U-Reporterji preko U-Reporta prejemali obvestila o ukrepih pred, med in po poplavah ter nujne telefonske številke, na katere se lahko obrnejo. Izkušnje so prenesli tudi na nova področja in danes v Slonokoščeni obali s pomočjo U-Reporta izvajajo preventivne in informativne kampanje, od preprečevanja okužb s HIV-om, prepoznavanje simptomov denga mrzlice in ravnanje ob okužbi, zaposlovanje mladih, migracije in prehransko varnost.

V Sloveniji pa otroci in mladi sporočajo, da so med najpogostejšimi stiskami, temami, o katerih se ne morejo ali ne upajo pogovoriti s starši oz. drugimi odraslimi, psihične in telesne težave, težave z vrstniki oz. prijatelji, odnosi s starši in sorojenci, šola, ljubezen in spolnost ter uporaba substanc. Kar 95 % učencev svojih težav ne more zaupati staršem oz. si ne upajo z njimi pogovoriti o tem, kar jih teži.

Zato je prva tema, ki jo v Sloveniji raziskuje U-Report, duševno zdravje. Prvi podatki iz te raziskave kažejo:

• 95 % U-Reporterjev v Sloveniji je povedalo, da to, da so slišani, izboljšuje njihovo počutje.
• U-Reporterji pravijo, da so odnosi s prijatelji glavni razlog za »dober dan«.  Slabi odnosi, šola in stres pa so glavni razlogi za slabo počutje.
• Večina U-Reporterjev pravi, da imajo večino dni v mesecu »dober dan«. V skupini U-Reporterjev, starih 15-19 let, pa beležimo zaskrbljujoč podatek, da jih 33 % skoraj nikoli ne občuti »dobrega dneva«. Odgovori posameznikov, ki poročajo, da imajo v mesecu več kot polovico časa »slab dan«, so še posebej zaskrbljujoč napovednik za težave z duševnim zdravjem.
• Ponovno se je izkazalo, da se otroci in mladi v stiski po pomoč največkrat ne obračajo na odgovorno odraslo osebo. Kar 90 % U-Reporterjev se v iskanju rešitev v primeru težav ne obrne na odrasle osebe, kar je alarmantno. Otroci in mladi namreč niso opolnomočeni, da bi težave reševali sami.
• Več kot polovica U-Reporterjev meni, da bi jim pri reševanju težav lahko pomagal strokovnjak izven šole. Kar 24 % pa jih ne želi, da jim pomaga strokovnjak. Razlogi za to so lahko tudi v stigmi, saj je pogovor o čustvih in občutjih še vedno tabu. Z normalizacijo teh pogovorov, ki se lahko začne že s preprostim vprašanjem »Kako se počutiš?« bi lahko mlade opolnomočili, da o svojih stiskah spregovorijo in poiščejo pomoč.

U-Report je pomemben, a še zdaleč ne zadosten in edini korak k temu, da bomo upoštevani v dovoljšni meri. Zato potrebujemo posluh in odzivnost celotnega sistema. Družba, ki omogoča participacijo otrok in mladih, je bolj demokratična družba, saj predstavljamo pomemben del skupnosti in imamo pravico sodelovati v procesih odločanja, ki vplivajo na naše življenje.

Participacija pomaga otrokom in mladim razviti pomembne spretnosti, kot so samozavest, odločnost, komunikacija, pogajanje, reševanje problemov, prav tako izboljša samozavest in občutek pripadnosti skupnosti, kar nam mladim lahko koristi v prihodnosti. Otroci lahko ponudimo tudi edinstvene ideje in pristope k reševanju problemov v zadevah, ki se nas tičejo.

Otroci in mladi potrebujemo opolnomočene in ozaveščene odrasle, da še posebej v tistih najtežjih situacijah, ki krojijo življenje otrok, tudi najtežje odločitve sprejemajo v sodelovanju z otroki. Odrasli morate prevzeti odgovornost za odločitve, ki jih sprejemate. Pomembno pa je tudi, da nam otrokom in mladim omogočite, da te odločitve oblikujemo skupaj z vami.