Danes tako predstavljamo nasvete in smernice, ki so jih pripravili Ministrstvo za zdravje, Nacionalni inštitut za javno zdravje in Tom telefon ter naj služijo kot prva pomoč ob duševnih stiskah ter nudenju psihosocialne pomoči.

Slovenijo so nedavno prizadele hude poplave, ki so pustile za seboj razdejanje in stisko na številnih območjih države. V takšnih kriznih trenutkih je duševna podpora enako pomembna kot fizična pomoč.

Na Ministrstvu za zdravje so tako v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje pripravili smernice za prvo pomoč ob duševnih stiskah, nekaj priporočil za psihosocialno pomoč otrokom in mladostnikom ob nedavnih vremenskih ujmah pa je delil tudi Tom telefon.

»Bolj kot »prave besede« je pomembno, da smo na voljo drug za drugega in si nudimo psihološko, socialno in praktično pomoč. Vse skozi pa upoštevajmo navodila pristojnih organov,« poudarjajo na Ministrstvu za zdravje, kjer so v sodelovanju z NIJZ pripravili sledeče smernice.

Neposredna povezava do prve pomoči ob duševnih stiskah

Usmeritve, kadar nudimo pomoč drugim

V prvi vrsti zagotovimo občutek varnosti in osnovne potrebe – zatočišče, hrano, vodo, nujna medicinska pomoč. Obravnavanje takojšnjih telesnih potreb lahko prispeva tudi k psihološkemu občutku varnosti in stabilnosti. Osebo povprašajte, kako ji lahko v dani situaciji čim bolj pomagate.

Zagotovitev informacij in virov

Osebo oskrbite z osnovnimi informacijami, kaj se je zgodilo (razsežnost poplav, da je veliko ljudi v stiski ipd.), da se stanje umirja (boljša vremenska napoved, nižje poplavljanje rek ipd.), predvsem pa ji pomagajte pridobiti informacije o bližnjih (če npr. ne vedo, kaj je z njimi). Skušajte zagotoviti čim več tehničnih/organizacijskih informacij (npr. kje, kdaj bodo lahko dostopali do pitne vode), električnih napajalnikov, kako bo glede nastanitve ipd.

Če je mogoče, pomagajmo vzpostaviti vsaj minimalno dnevno rutino, ki bo zagotavljala strukturo dneva in dajala občutek varnosti. Struktura dneva oz. čim več informacij o dogajanju običajno osebi povečuje psihološki občutek varnosti.

Zagotovite čustveno oporo

Poskušajte ustvariti varno okolje, kjer posamezniki lahko izrazijo svoja čustva in skrbi. Ne obsojajmo in vrednotimo, kar oseba doživlja in kar nam pove. Ne skušajte zmanjšati intenzivnosti njihovih občutij (npr. »saj bo, lahko bi bilo še hujše«). Osebe lahko v dani situaciji doživljajo zelo različna čustva (od zelo intenzivnih do občutkov praznine ali otopelosti), ki se skozi čas spreminjajo. Sprejmite njihova čustva ter zagotovite pomiritev, da so njihove reakcije popolnoma normalne glede na hude okoliščine. To lahko pomaga zmanjšati občutke osamljenosti in spodbuja razumevanje.

Bodimo pozorni na ranljive skupine (starejše osebe, nosečnice, otroke, ljudi, ki so sami). Posebno pozornost namenimo otrokom, da jim na primeren način razložimo, kaj se je zgodilo. Za otroke je izrednega pomena občutek varnosti in stabilnosti, zato jim poskušajmo uvesti dnevno rutino, jih potolažiti, biti na voljo za vprašanja.

V primeru, da oseba doživlja zelo hudo stisko (npr. misli na samomor, panični napad), je ne puščajmo samo, ponudimo ji psihološko prvo pomoč oziroma jo usmerimo na vire pomoči.

Osebo informirajte o možnih virih strokovne pomoči, na katere se lahko obrne.

Usmeritve, kadar smo sami v stiski

Poskrbimo za osnovno varnost in osnovne potrebe – zatočišče, hrano, vodo, nujno medicinsko pomoč. Skrb za telesne potrebe lahko prispeva tudi k psihološkemu občutku varnosti in stabilnosti.

Poskušajmo vzpostaviti nadzor nad lastnim življenjem oziroma nad tistimi področji življenja, na katera lahko vplivamo.

Poskrbimo za vzpostavljanje rutine, kjer je to možno.

Sprejmimo različna čustva, ki jih doživljamo. Osebe lahko v dani situaciji doživljajo zelo različna čustva (od zelo intenzivnih do občutkov praznine ali otopelosti), ki se skozi čas spreminjajo. Ob kriznih dogodkih je običajno, da se po začetnem stanju šoka nekatera čustva in odzivi pojavijo tudi z zamikom.

S svojimi mislimi in občutki ne ostanimo sami, temveč se o tem pogovarjajmo z drugimi.

Poskušajmo najti načine pomiritve, ki so nam pomagali že v preteklosti. Počnimo stvari, ob katerih se dobro počutimo.

Poiščimo in sprejmimo pomoč, kadar jo potrebujemo.

Viri pomoči

Telefonsko svetovanje

• Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
• Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
• TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Druge oblike pomoči

• v regionalnem Centru za duševno zdravje odraslih: https://www.zadusevnozdravje.si/kam-popomoc/centri-za-dusevno-zdravje/odrasli/
• v regionalnem Centru za duševno zdravje otrok in mladostnikov: https://www.zadusevnozdravje.si/kam-po-pomoc/centri-za-dusevno-zdravje/otroci-inmladostniki/
• v obstoječih službah, ki obravnavajo nujna in krizna stanja (nujna medicinska pomoč v najbližjem zdravstvenem domu in v psihiatričnih bolnišnicah):

• Ljubljana: Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro) ((01) 4750 685)
• Ljubljana: Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času) ((01) 5874 900)
• Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne) ((02) 321 11 33)
• Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, dežurna psihiatrična pomoč (neprekinjeno 24 ur na dan vse dni v letu), ambulanta za nujna stanja (vsak delovni dan med 8. in 15. uro), ((03) 780 01 00)
• Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, ((02) 741 51 00)
• Idrija: Urgentna psihiatrična ambulanta (0)5 37 34 400

Kako lahko starši in odrasli pomagajo otrokom

Starši in odrasli imajo ključno vlogo pri podpiranju otrok skozi duševno stisko:

• Otrokom zagotovite, da so varni, in jih spodbujajte k izražanju svojih čustev. Dajte jim vedeti, da ste tu zanje.
• Vključite otroke v načrtovanje in ukrepe za obnovo. Razložite jim, kaj se je zgodilo, in jim omogočite, da sodelujejo na načine, ki so primeri njihove starosti.
• Poskrbite za odprt dialog, v katerem otroci lahko delijo svoja čustva. Bodite potrpežljivi in poslušajte, kar imajo povedati.
• Poskusite ohraniti neko stopnjo normalnosti in dnevne rutine. To lahko pomaga otrokom občutiti stabilnost v teh težkih časih.
• Pomagajte otrokom poiskati načine, kako se spoprijeti s stresom. To lahko vključuje dejavnosti, ki jim pomagajo sprostiti napetost, kot so risanje, pisanje dnevnika ali telesna aktivnost.

Sporočilo otrokom in mladostnikom po poplavah

V primeru hujše duševne stiske je pomembno poiskati strokovno pomoč. Obstaja več virov, kamor se lahko obrnete:

• Telefonska svetovanja: Klic v duševni stiski (01/520 99 00), Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik (116 123), TOM telefon za otroke in mladostnike (116 111).
• Centri za duševno zdravje: Obiščite regionalne Centre za duševno zdravje odraslih in otrok ter mladostnikov, kjer boste prejeli strokovno pomoč.
• Urgentne psihiatrične ambulante: V nekaterih mestih delujejo tudi urgentne psihiatrične ambulante, kjer lahko poiščete pomoč v kriznih situacijah.

Duševno zdravje je pomembno

Pomembno je, da ostanemo povezani kot skupnost in si medsebojno pomagamo. S solidarnostjo, sočutjem in razumevanjem lahko lažje premagujemo težke trenutke ter gradimo močnejše in bolj odporne skupnosti. Duševno zdravje je enako pomembno kot fizično zdravje, zato se ne bojmo poiskati pomoči in jo nuditi tudi drugim v času potrebe.

Vir: Ministrstvo za zdravje, Nacionalni inštitut za javno zdravje ter TOM telefon