15. julija je mreža RAY v sodelovanju z Evropsko parlamentarno raziskovalno službo (EPRS) v Evropskem parlamentu v Bruslju organizirala politično srečanje o prihodnosti evropskih programov za mlade. Dogodka se je udeležilo 100 udeležencev (v Bruslju in prek spleta), med njimi poslanci Evropskega parlamenta, akreditirani parlamentarni asistenti, svetovalci za politiko CULT, sekretariat CULT, Evropska komisija, Evropski mladinski forum, nacionalne agencije in raziskovalci mreže RAY.

Srečanja se je udeležila tudi naša predsednica Eva Kotnik, kamor je bila povabljena s strani Evropskega mladinskega foruma, da predstavi svojo zgodbo in pogled mladinskih organizacij ter svetov s cele Evrope. Kaj za njo pomeni program Erasmus+, kdaj se je z njim prvič srečala in kaj prinaša mladinskim organizacijam?

Eva je predstavila svojo osebno zgodbo in izkušnje z Erasmus+ programom, ki jo je zaznamoval že v srednješolskih letih, ko je kot udeleženka mladinskih izmenjav in seminarjev prvič spoznala možnosti sodelovanja in učenja preko meja. Takrat si še ni predstavljala, kako močno bodo te izkušnje vplivale na njeno življenje. Med pandemijo se je vključila v projekt Zveze slovenske podeželske mladine »(Ne)moč podeželja«, ki je obravnaval duševno zdravje mladih na podeželju. Projekt, podprt z Erasmus+, je poleg priporočil za izboljšanje stanja prinesel tudi konkretne rezultate, med drugim novo zaposlitev na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije in poglobljeno povezavo z mladinskim sektorjem ter zagovorništvom.

V nadaljevanju kariere je kot vodja področja mladinske politike in razvoja podeželja pri ZSPM okrepila sodelovanje z Mladinskim svetom Slovenije, kasneje pa tudi prevzela njegovo predsedovanje. Svoje delo je nadaljevala v evropskem prostoru kot vodja slovenskih ambasadorjev v okviru Vseevropskega mladinskega dialoga ter mentorica naslednje generacije ambasadorjev. Na konferencah je zastopala glas slovenskih mladih in sodelovala pri oblikovanju mladinskih politik.

Poudarila je, da Erasmus+ omogoča mladim in organizacijam ustvarjanje konkretnih družbenih sprememb ter jih opolnomoča za aktivno državljanstvo. Kot primere dobre prakse je izpostavila program ambasadorjev mladinskega dialoga, ki mlade povezuje z evropskim dialogom in jih spodbuja k prevzemanju vodilnih vlog v organizacijah in družbi.

Več kot 90 % mladih po Erasmus+ občuti večjo sposobnost za sodelovanje v civilni družbi, več kot polovica pa postane aktivnejših v svojih skupnostih prav zaradi programov Erasmus+. Ob koncu je izpostavila pomembnost podpore mladinskim organizacijam s poenostavitvijo dostopa do programov, večjimi vlaganji in vključevanjem mladih v soupravljanje programov. 

Za zaključek pa pravi: “Spoštovani poslanci, mi – mladi in mladinske organizacije – smo pripravljeni in voljni nadaljevati skupno gradnjo prihodnosti Evrope. Mi smo most med Evropsko unijo in mladimi, ki jih zastopamo. Pozivam vas, da skupaj z mladinskimi organizacijami vlagate v mlade in Erasmus+, saj le tako lahko ta program doseže svoj polni potencial pri krepitvi aktivnih državljanov in evropske demokracije.”