UNICEF-ova ambasadorka mladih, Katarina, je razmišljala o položaju žensk v sodobni družbi. Na številnih področjih so ženske v zadnjih desetletjih dosegle pomembne premike, med drugim v izobraževanju, na trgu dela, v politiki in v javnem življenju. Tudi v Sloveniji je dejstvo, da imamo predsednico republike, pomemben simbol družbenega napredka.

Kljub temu pa bi bilo težko trditi, da je vprašanje enakosti med spoloma že zaključeno. Izkušnje številnih žensk še naprej kažejo, da formalna enakopravnost ne pomeni nujno tudi dejanske enakosti spolov v vsakdanjem življenju. Še vedno so prisotni stereotipi, neenaka obravnava in različne oblike nasilja, ki ženske prizadenejo nesorazmerno pogosto. Prav zato je marec primeren trenutek, ne le za priznanje dosežkov, temveč tudi za resen razmislek o tem, kaj danes pomeni biti ženska. Hkrati nas to spodbuja tudi k razmisleku, kako zagotoviti varno okolje za deklice in mladostnice, saj so številnim družbenim vzorcem izpostavljene že v zgodnjih letih življenja.

Prisotnost Nataše Pirc Musar, tako kot tudi drugih zelo uspešnih žensk, na najvišji funkciji v državi tako po eni strani potrjuje, da se prostor odločanja odpira tudi ženskam. Hkrati pa razprave v javnosti pogosto pokažejo, da so ženske v politiki še vedno deležne drugačnih in včasih tudi strožjih presoj kot njihovi moški kolegi. To kaže na družbeni napredek, a vendarle številni vzorci razmišljanja in pričakovanj ostajajo.

Ko govorimo o položaju žensk danes, se zato ne moremo izogniti vprašanju psihološkega in fizičnega nasilja. Psihološko nasilje pogosto ostaja manj vidno, vendar ima enako škodljive posledice. Pojavlja se v obliki zastraševanja, nadzora, izolacije ali poniževanja ter je pogosto povezano s stereotipi o vlogah žensk in moških. Takšne oblike nadzora lahko postopoma ustvarijo okolje strahu in odvisnosti. Ob tem pa je pomembno poudariti, da se številni stereotipi začnejo oblikovati že zelo zgodaj. Deklice se pogosto že v otroštvu soočajo z vsakodnevnimi oblikami seksizma: od pripomb (npr. tečeš kot punca) do pričakovanj o tem, kaj deklice in ženske lahko počnejo ali česa ne bi smele  (v ang.: “little girls should be seen and not heard”). Takšne navidez nedolžne izjave prispevajo k širšemu okolju neenakosti, v katerem se lahko kasneje razvijajo tudi resnejše oblike nasilja.

Prav tako fizično nasilje nad ženskami ni omejeno na posamezne primere ali določene dele sveta, temveč predstavlja eno najpogostejših kršitev človekovih pravic. Po podatkih ZN je bilo leta 2024 približno 50.000 žensk in deklic na svetu ubitih s strani intimnih partnerjev ali družinskih članov, kar pomeni povprečno 137 žensk vsak dan oziroma ena ženska vsakih deset minut. Poleg tega številni podatki opozarjajo tudi na razsežnost spolnega nasilja nad deklicami. Po podatkih UNICEF-a je več kot 370 milijonov žensk in deklet po svetu (približno ena od osmih) doživelo posilstvo ali spolni napad še preden so dopolnile 18 let. V posebej ranljivih okoljih, kot so območja konfliktov ali razseljenosti, je tveganje še večje, saj je tam spolnega nasilja deležna kar ena od štirih deklic. UNICEF zato opozarja, da je za preprečevanje psihološkega, fizičnega in spolnega nasilja nujno vlagati v zgodnje izobraževanje, ozaveščanje ter podporne sisteme, ki otrokom in mladim omogočajo, da prepoznajo nasilje in poiščejo pomoč.

Takšni podatki so spodbudili številne civilnodružbene pobude po svetu. Ena izmed njih – Purple Movement, prihaja iz Južne Afrike (Afrika je kontinent ki ima najvišje število t.i. femicidov na svetu), kjer se je razširilo gibanje vijoličnih profilnih fotografij na družbenih omrežjih. Uporabniki in uporabnice so v znak solidarnosti žrtvam in preživelim nasilja svoje profilne slike obarvali vijolično ter tako pozvali k večji družbeni pozornosti do femicida. Pobudo je sprožila organizacija Women for Change z namenom, da bi nasilje na podlagi spola dobilo večjo politično in družbeno pozornost.

V tem kontekstu se vse pogosteje uporablja tudi izraz femicid. Ta pojem označuje uboj žensk, ki je povezan z njihovim spolom in s širšimi družbenimi vzorci neenakosti. Imenovanje “femicid” je pomembno, ker pomaga bolje razumeti okoliščine takšnih kaznivih dejanj in poudarja, da gre pogosto za skrajni izid dolgotrajnega nasilja, nadzora ali zlorab.

Zato v številnih državah potekajo razprave o tem, kako ustrezno pravno opredeliti in obravnavati femicid. Nekatere države Evropske unije so ta pojem že vključile v svojo zakonodajo ali pa ga pri kaznivih dejanjih obravnavajo kot posebno okoliščino. Tudi v Sloveniji bi bila širša razprava o pravnem prepoznavanju femicida lahko pomemben korak k boljšemu razumevanju in preprečevanju tovrstnega nasilja.

Ob tem se nasilje nad ženskami vse pogosteje pojavlja tudi v digitalnem prostoru. Tehnološki razvoj je prinesel nove oblike nadzora, nadlegovanja in zlorab, kot so spletno zalezovanje, širjenje intimnih posnetkov brez soglasja ali manipulacija podob z uporabo umetne inteligence. Takšne prakse povzročajo škodljive psihološke in socialne posledice, ki lahko ogrozijo tudi varnost žrtve, pri čemer so ženske še posebej pogosto izpostavljene.

Ta problem postaja še posebej pomemben v kontekstu mladih generacij, saj otroci in mladostniki danes vse več časa preživljajo na spletu, kjer so lahko izpostavljeni škodljivim vsebinam ali spletnim skupnostim, ki širijo stereotipe in sovraštvo do žensk. Ta pojav je bil nedavno prikazan tudi v seriji Adolescence, ki opozarja na širjenje spletnih skupnosti, ki promovirajo toksične predstave o moškosti kot odziv na družbene spremembe. Prav zato je pomembno, da o teh vprašanjih govorimo tudi z mladimi ter jih spodbujamo k oblikovanju bolj spoštljivih in enakopravnih odnosov.

Številne organizacije, med njimi tudi UNICEF, poudarjajo pomen digitalne pismenosti in izobraževanja mladih o spoštljivih odnosih ter varni uporabi spleta. Na primer, U-Report Slovenija je iniciativa UNICEF-a Slovenija, kjer mladi lahko anonimno sodelujejo v anketah o temah, kot so medvrstniško nasilje, duševno zdravje ali družbena omrežja, rezultati pa pomagajo bolje razumeti izkušnje mladih ter usmerjati javne razprave in politike.

Na evropski ravni se v zadnjih letih razvijajo tudi pobude za okrepitev pravnega varstva na področju spolnega nasilja. Evropski parlament je med drugim pozval k enotni opredelitvi posilstva, ki bi temeljila na načelu soglasja. Tak pristop izhaja iz preprostega načela: če soglasja ni, gre za kaznivo dejanje.

Tudi v Sloveniji se zato pojavljajo razprave o tem, kako zagotoviti, da zakonodaja jasno in nedvoumno ščiti telesno avtonomijo posameznic in posameznikov. Leta 2023 je poslanka Tatjana Greif vladi predlagala, da se femicid v kazenskem zakoniku opredeli kot posebno kaznivo dejanje. S pobudo, ki poudarja da je jasno poimenovanje tovrstnega nasilja pomemben korak k boljšemu preprečevanju, spremljanju in obravnavi nasilja nad ženskami, bi bilo zato ustrezno nadeljevati po vzoru drugih evropskih držav.

Pomembno je torej nadaljujevati s prizadevanji za bolj varno in enakopravno družbo. Napredek je nedvomno dosežen, vendar številni izzivi ostajajo. Zato je pomembno, da o teh vprašanjih govorimo odprto ter da v razpravo vključimo tudi otroke in mlade, saj se prav v zgodnjih letih oblikujejo predstave o enakosti, spoštovanju in medsebojnih odnosih. S spodbujanjem kritičnega razmisleka, digitalne pismenosti ter spoštljivega dialoga lahko prispevamo k družbi, v kateri stereotipi in nasilje nimajo prostora. Le tako lahko zagotovimo, da bodo prihodnje generacije odraščale v okolju, kjer dostojanstvo in varnost žensk postaneta temelj širše družbene pravičnosti.

Zapisala 23-letna Katarina, UNICEF-ova ambasadorka mladih

Avtor fotografije: Canva

Prispevek je mnenje avtorice in ne izraža nujno stališč UNICEF-a Slovenija.

*Zapis je nastal v okviru projekta Na meni je!, ki ga sofinancira Urad za mladino v okviru prizadevanj za spodbujanje participacije med mladimi. Besedilo ne izraža stališča Urada za mladino.