Potekal je posvet na temo sovražnega govora
Danes, 19. aprila, se je v prostorih Stare elektrarne v Ljubljani odvijal posvet na temo sovražnega govora med mladimi in načinu preprečevanja le-tega, ki ga organizira Urad RS za mladino (URSM).
Namen posveta je s pomočjo predstavitve zbornika »Zmoremo!«, ki ponuja smernice za boj proti sovražnemu govoru in spodbujanje človekovih pravic zlasti v spletnih okoljih, spregovoriti o načinih soočanja s predsodki, ki so razlog za pojav sovražnega govora. Smoter današnjega posveta je tudi razmislek o tem, kako mlade učiti strpne demokratične kulture ob ohranjanju kritične in aktivne državljanske drže ter predočiti konkretne primere strpnega sporazumevanja.
Prisotne je najprej nagovoril Tin Kampl, direktor URSM. Kot pravi je priročnik predvsem namenjen temu, da sovražni govor osvetlimo z drugačnimi imperativi. Današnja udeležba kaže na to, da je preprečevanje sovražnega govora pomembna tematika in jo moramo s skupnimi močmi naslavljati. “Tega se zavedamo tudi v mladinskemu sektorju, zato smo bili glavna gonilna silna na tem področju v Sloveniji, tudi v omenjeni kampanji Ne sovražnemu govoru. To je pomembno, saj smo akterji v mladinskem sektorju pomemben partner pri vzgajanju mladih državljanov, ki se morajo zavedati, da jim ne pripadajo samo pravice, ampak tudi dolžnosti.”
Minister dr. Jernej Pikalo poudarja, da se moramo zavedati, da “z besedami delamo tudi dejanja. Kar koli počnemo v tem prostoru in času, ga preoblikujemo in sooblikujemo”. Govor so torej tudi dejanja in so tudi oblika političnega delovanja. Sovražni govor je problematičen že sam po sebi, še bolj pa dejstvo, če upoštevamo, da ne spada v naš prostor in čas. Oblika slabšalnega govora, v kakršnikoli obliki, je necivilizacijsko dejanje v tem prostoru in času. V 21. stoletju algoritmi na naših družbenih omrežjih ustvarjajo skupine. Narejeni so tako, da nas povezujejo z isto mislečimi, vendar kot posledico izvzamejo ostale skupine drugače mislečih. To nas vodi k temu, da poslušamo in vidimo vedno iste zgodbe, kar nas omejuje. “Priročnik pa deluje ravno v smeri odstiranja drugih pogledov. Zato je njegov izid pomemben premik k odstiranju in odpiranju kritičnega mnenja.” je zaključil Jernej Pikalo.
Besedo je prepustil udeležencem okrogle mize. Pogovarjali so se državna sekretarka MIZŠ Martina Vuk, direktor direktorata za demokratično participacijo pri Svetu Evrope Matjaž Gruden, direktor Mirovnega inštituta dr.Iztok Šori, soavtorica priročnika Zmoremo! Nina Perger, povezovala je Simona Muršec, recenzentka slovenske verzije priročnika.
Vsi govorci so se strinjali, da je bolj smiselno delovati preventivno kot kurativno, torej je treba govor, ki je nestrpen do kogarkoli, omejiti že v kali, saj ima lahko neslutene uničevalne razsežnosti. Družba potrebuje meje; mnenje “vsak ima svoje mnenje, torej lahko izreka kar hoče” ni sprejemljiva drža in ne podpira mirne družbe. Prav je, da se odzovemo na preseganje meja in prepoznamo neprimerno poniževanje, ki razloveči. Prav to poniževanje in sovražnost so bili predhodnica velikim uničevalnim dogokom.
Publikacija Zmoremo!, ki je namenjena vsem, ki se ukvarjajo z mladimi.