Zaposlovanje

»Prepričanje, da je mladinsko delo nepotreben strošek ne drži«

15. 11. 2019 avtor: Uredništvo

Pretekli teden ste lahko brali intervju z Matejem Cepinom, kjer je govoril o mladinskem delu v Sloveniji ter njegovi prihodnosti in lastnih pogledih na kakovost v mladinskem sektorju. Podobna vprašanja smo tokrat postavili Jonasu Agdurju, enemu od vodilnih evropskih strokovnjakov na področju mladinskega dela. Z mladinskim delom se je začel ukvarjati po študiju, ko je postal mladinski delavec in kasneje vodja mladinskega centra v predmestju Stockholma. Leta 2005 je ustanovil mrežo KEKS, ki danes združuje več kot 40 uradov zadolženih za mladinsko delo, ki delujejo v strukturi občinskih uprav na Švedskem. Med leti 2013 in 2015 je vodil strokovno skupino za kakovostno mladinsko delo, ki je delovala pod okriljem Evropske komisije, od leta 2014 pa je predsedujoči evropski mreži InterCity Youth, ki združuje več kot 400 oddelkov/uradov lokalnih skupnosti, ki se ukvarjajo z mladinskim delom iz vseh evropskih držav.

Kaj vas je pripeljalo v mladinsko delo?

Dejansko sem začel kot mladinski delavec na občini, po naključju. Po končanem študiji sem potreboval službo in bil sem mnenja, da bi ta lahko bila zabavna. Kakorkoli, začel sem se vse bolj in bolj angažirati na tem področju in sedaj v mladinskem sektorju delujem že skoraj 40 let.

Kaj je od začetka vaše dejavnosti do danes pustilo največji vpliv na mladinski sektor na Švedskem?

Dva glavna dejavnika, ki sta vplivala na mladinski sektor, sta po mojem mnenju vse večja ekonomska, družbena in etična segregacija, ki se dogaja na Švedskem od sredine 80. let prejšnjega stoletja. Drugi dejavnik pa je, iskreno povedano, ustanovitev KEKSa ter naše ideje in perspektive o mladinskem delu, s poudarkom na aktivnem vključevanju, sodelovanju in učenju mladih. Vendar pa Švedska tradicija je bila – in zunaj delovanja mreže KEKS v veliki meri še vedno je – zagotavljati prostočasne dejavnosti za mlade.

Katere največje spremembe v mladinskem sektorju na Švedskem trenutno potekajo?

Upamo, da gremo v smeri močnega fokusa na vključevanje in učenje mladih. Kmalu bo zunaj nova nacionalna mladinska politika, ki ji dajemo velik poudarek in upamo, da bo o vlogi in pomenu mladinskega dela govorila bolj jasno kot prejšnja.

Kje vidite največji izziv v prihodnosti mladinskega dela?

Sedanji in prihodnji izziv je enak kot že vrsto let; prepoznati mladinsko delo kot pomemben prispevek k osebnemu in družbenemu razvoju mladih.

Kateri so trenutno največji trendi v mladinskem sektorju v Evropi?

O trendih v Evropi je težko govoriti, saj so razmere v evropskih državah tako različne. Upam, da bosta priporočila Sveta Evrope za mladinsko delo in novonastala Evropska listina o lokalnem mladinskem delu, skupaj prispevala k bolj ozaveščeni in konstruktivni razpravi, o pristopu k politiki ter praksi mladinskega dela in da bo to posledično privedlo do višjega statusa in več virov za izboljšanje kakovosti mladinskega dela.

Kje lahko vidimo učinek mladinskega dela v družbi?

Glavni učinki mladinskega dela se kažejo v odprto mislečih in konstruktivnih mladih posameznikih in v njihovem prispevku k socialni koheziji in oblikovanju pravičnejše in bolj vključujoče družbe.

Katere kvalitete bi moral imeti vsak mladinski delavec?

Najpomembnejše kvalitete ali kompetence mladinskega delavca so sposobnost spodbujanja in podpore mladim, da se vključijo in prevzamejo odgovornost za dejavnosti, ki temeljijo na njihovih lastnih potrebah, interesih in idejah. Da bi to lahko storili, morajo resnično verjeti v sposobnost mladih in se tako vzdržati odgovorov ter se namesto njih naučiti postavljati konstruktivna vprašanja.

Trije miti o mladinskem delu?

“Mladinsko delo je preposto izvajati.” Ne drži; v resnici je veliko bolj zahtevno biti dober mladinski delavcec kot dober učitelj. “Mladinsko delo je nepotrebni strošek.” Ne drži; je nujna naložba v demokratične družbe. “Glavna naloga mladinskega dela je preprečevanje problemov.” Ne; glavna naloga mladinskega dela je promocija mladih.

Katere tri besede lahko povzamejo mladinsko delo?

Participacija, učenje in vključevanje.

Bi želeli povedati kakšne spodbudne besede slovenskim mladinskim delavcem?

Razlog za naslavljanje mladinskih delavcev v Sloveniji je enak, kot nagovarjanje na Švedskem, Finskem, v Belgiji ali kjer koli drugje; da se prepričajo o svoji vlogi in o tem, kako jo izvršiti na najboljši možni način.

Vir: uredništvo mlad.si
Foto: Matej Pušnk, arhiv Movit