Ujeti ali svobodni?, razmišljajo letošnji maturanti ob pripravah na pisanje maturitetnega eseja. Toda koliko so v svoji ujetosti zares svobodni Hana iz Grumove Goge, Garcin, Ines in Estelle za Sartrovimi Zaprtimi vrati, Simon Weber iz Jančarjevega Velikega briljantnega valčka ali delavke v Našem skladišču Tjaše Mislej?

Poudarke izbranih dramskih besedil bodo predstavili literarni večeri in radijske igre na Radiu Slovenija.

Oddaje bodo dostopne na zahtevo na spletnih straneh Prvega, Arsa in platformi RTV 365, zamejene vsebine pa bodo imele časovna okna odprta do 7. maja, ko je razpisan termin za maturitetni esej iz
materinščine.

Program Ars je zasnoval štiri literarne večere in dve radijski igri po izbranih dramskih besedilih za maturitetni esej iz materinščine.

Literarni večeri:

• Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi

V Grumovi drami je v svojo mladostno travmo ujeta mlada Hana in kar nekaj moči potrebuje za osvoboditev. Oddajo je leta 1999, ko smo v literarnih večerih začeli spremljati maturitetne eseje, pripravila profesorica slovenščine Iva Ciglar z Gimnazije in srednje šoli Rudolfa Maistra Kamnik.

• Jean-Paul Sartre: Zaprta vrata

Francoski eksistencialistični pisatelj in filozof Jean-Paul Sartre je človeku v svojih delih pripisoval polno odgovornost za svoja dejanja, saj so ta posledica posameznikove svobodne volje. V drami Zaprta vrata dogajanje ali bolje razčiščevanje oblikujejo trije protagonisti, zaprti v skupen prostor: pekel. Literarni večer je z odlomkoma v prevodu Drage Ahačič pripravil Marko Trobevšek, profesor slovenščine na Gimnaziji Poljane.

• Drago Jančar: Veliki briljantni valček 2024

Moč in nemoč posameznika pred zgodovino in oblastjo. Pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je človekovo ujetost v drami Veliki briljantni valček pripeljal do absurda, sprevrženost tistih, ki imajo moč, pa je prav grozljiva. Literarni večer je pripravila Nada Barbar.

• Tjaša Mislej: Naše skladišče (26. 3., Ars, 21.05)

Tudi tokrat naslov tematskega sklopa Ujeti ali svobodni? nazorno opisuje stanje v družbi – nekje od daleč se morda svetlika privid sanjske prihodnosti, a ujetost skladiščnih delavk v suženjski vsakdanjik je več kot očitna. Literarni večer je pripravil Nejc Rožman Ivančič, profesor slovenščine na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji Ljubljana.

Radijske igre:

• Slavko Grum, Zarika Snoj Vrbovšek: Dogodek v mestu Gogi (25. 3., Ars, 22.05)

Igra je nastala po kultni istoimenski dramski predlogi iz leta 1929, sicer značilno ekspresionističnega dela. Grum se je namreč zgledoval po ruskem gledališkem avantgardističnem režiserju Aleksandru Tairovu in njegovem poskusu uveljavitve tako imenovanega avtonomnega oziroma osvobojenega gledališča. V njem naj bi se odvijalo več prizorov hkrati, vendar ne v logičnem kavzalnem zaporedju, ob čemer naj bi igralci učinkovali samo kot marionete. V teh ozirih se je Grum odrekel tradicionalni dramski zgradbi, s tem pa v
slovensko dramatiko uvedel popolnoma novo dramsko tehniko. Razbil je osrednjo zgodbo in jo nadomestil z montažo različnih fragmentov. Tako je za Dogodek v mestu Gogi poglavitna zgodba protagonistke Hane, vse preostale dramske osebe pa so le različne popačene in patološke projekcije njene seksualne travme. Režiser: Jože Valentič.

• Jean-Paul Sartre: Zaprta vrata (26. 3., Prvi, 21.05)

Francoski eksistencialist Jean-Paul Sartre je dogajanje igre, nastale po njegovi istoimenski enodejanki, postavil v sodoben »pekel«. Vanj so umeščeni tisti, ki ne priznajo svoje svobode in odgovornosti. Medsebojna soodvisnost v zamejenem prostoru brez oken in naravne svetlobe pa jih prisili v izpovedi in avtorefleksije. Človek je torej »obsojen« na svobodo in kriv za usodo, ki si jo je sam izbral. Tokratno slušno branje Sartrove enodejanke je prvenstveno namenjeno dijakom, torej generaciji Z, ki bo o drami razmišljala v svojih maturitetnih esejih. Predstavitev fabule je zato karseda berljiva in jasna. Hkrati pa je želja, da bi njena zgostitev, sicer nujna za slušni format, omogočila tudi izostritev temeljnih sporočil drame, zlasti njeno etično dimenzijo. V slušni izvedbi drame so zato namenoma ohranjeni tudi deli, ki so za mladega odraslega človeka v njegovem življenjskem trenutku težje razumljivi, ker preprosto še nima dovoljšnega obsega izkušenj in let, a so prav gotovo pomembna popotnica za čas pozneje. Uho in mali
možgani so namreč dobri sopotniki spomina in njegova podpora. Prevajalka: Draga Ahačič. Režiser in avtor radijske priredbe: Klemen Markovčič.

Izkoristite ponujene dodatne vsebine. Uspešne priprave!

Avtor naslovne fotografije: Adrian Pregelj