Pred vami se nahaja zapis iz serije zapisov in videoposnetkov, ki smo jih v okviru projekta Gaster Felix Društva študentov medicine Slovenije pripravili prav z namenom izobraževanja splošne javnosti o problematiki in pomenu poznavanja bolezni gastro-intestinalnega trakta. 

Hepatitis je vnetje jeter, ki ima lahko različne vzroke, najpogosteje pa gre za virusno okužbo, zlasti z virusi hepatitisa A, B, C, D in E. Poleg virusnih povzročiteljev so lahko za hepatitis odgovorni tudi alkohol, določena zdravila, avtoimunske bolezni in druge okužbe. Jetra so ključni organ za razstrupljanje telesa, presnovo, tvorbo beljakovin in shranjevanje hranil, zato lahko njihovo vnetje močno vpliva na splošno zdravje.

Simptomi hepatitisa so lahko blagi ali izraziti in vključujejo utrujenost, slabost, izgubo apetita, bolečine pod desnim rebrnim lokom, temen urin, svetlo blato, rumeno obarvanje kože in beločnic (zlatenico), srbenje in včasih povišano telesno temperaturo. Pri nekaterih osebah, zlasti pri okužbi s hepatitisom C ali kroničnim hepatitisom B, bolezen poteka tiho, brez očitnih znakov, dokler ne pride do resnejše okvare jeter, ciroze ali celo raka.

Diagnostika hepatitisa vključuje krvne preiskave za ugotavljanje prisotnosti virusov in njihovih protiteles, jetrne teste za oceno delovanja jeter ter včasih tudi ultrazvok ali biopsijo jeter za oceno morebitne poškodbe. Hepatitis A in E se običajno širita fekalno-oralno, torej prek kontaminirane hrane ali vode, in večinoma izzvenita sama brez trajnih posledic. Hepatitis B, C in D pa se prenašajo s krvjo, spolnimi stiki ali z matere na otroka ter so lahko kronični. Hepatitis B in C sta posebej pomembna, saj lahko dolgo ostaneta neodkrita in povzročita trajno poškodbo jeter.

Zdravljenje hepatitisa je odvisno od vrste. Hepatitis A in E običajno ne zahtevata specifičnega zdravljenja, le počitek, hidracija in lahka prehrana. Hepatitis B se včasih zdravi z protivirusnimi zdravili, zlasti če preide v kronično obliko. Hepatitis C je danes v večini primerov ozdravljiv z novimi protivirusnimi zdravili, ki so zelo učinkovita in imajo malo stranskih učinkov. Pri avtoimunskem hepatitisu se uporabljajo imunosupresivna zdravila.

Pojavnost hepatitisa po svetu ostaja visoka – milijoni ljudi živijo z neodkritim hepatitisom B ali C, zato Svetovna zdravstvena organizacija poziva k večjemu testiranju in ozaveščanju. V Sloveniji so okužbe s hepatitisom A redke, hepatitis B je pod nadzorom zaradi cepljenja, hepatitis C pa ostaja izziv, zlasti pri ljudeh, ki si injicirajo droge ali so prejeli okuženo kri v preteklosti.

Pomembna zaščita vključuje cepljenje (za hepatitis A in B), uporabo kondomov, izogibanje deljenju igel in varno ravnanje s krvjo. Ker hepatitis pogosto nima zgodnjih simptomov, je testiranje ključnega pomena – en sam test lahko prepreči dolgotrajno bolezen ali celo reši življenje.

Če si pogosto utrujen_a brez razloga, imaš zgodovino tveganih stikov, si potoval_a v dežele z nižjimi higienskimi standardi ali si v preteklosti prejel_a kri, je smiselno, da se pogovoriš z zdravnikom in preveriš svoje stanje. Zdravje jeter je temelj splošnega počutja, zato je zgodnje ukrepanje vedno boljše kot pozno zdravljenje.