Pred vami se nahaja zapis iz serije zapisov in videoposnetkov, ki smo jih v okviru projekta Gaster Felix Društva študentov medicine Slovenije pripravili prav z namenom izobraževanja splošne javnosti o problematiki in pomenu poznavanja bolezni gastro-intestinalnega trakta. 

Zaprtje ali konstipacija je pogosta prebavna težava, ki jo vsaj občasno doživi skoraj vsak posameznik, pri čemer gre za redko, oteženo ali nepopolno odvajanje blata. Čeprav pogostost odvajanja blata lahko precej variira med posamezniki, za zaprtje običajno štejemo stanje, ko nekdo odvaja manj kot trikrat na teden ali ima pri odvajanju občutek napora, trdo blato, občutek nepopolne izpraznitve ali celo potrebo po mehanskem pritisku. Pogosto zaprtje spremljata tudi napihnjenost in trebušni krči.

Med najpogostejšimi vzroki zaprtja so neustrezna prehrana z malo vlaknin, premalo tekočine, pomanjkanje telesne dejavnosti, stres, spremembe življenjskega ritma (npr. potovanja), dolgotrajno zadrževanje potrebe, pa tudi nekatera zdravila, hormonske motnje, bolezni ščitnice, nevrološke bolezni in psihološki dejavniki. V nekaterih primerih je zaprtje funkcionalno in nima očitnega organskega vzroka, v drugih pa je lahko znak resnejše bolezni, kot je rak debelega črevesa, še posebej če se pojavijo tudi kri v blatu, hujšanje ali močne bolečine.

Diagnoza zaprtja temelji na pogovoru z zdravnikom o pogostosti, trajanju in spremljajočih simptomih, včasih pa so potrebne dodatne preiskave, kot so krvni testi, ultrazvok trebuha, rentgensko slikanje trebuha, kolonoskopija ali posebni testi za oceno motilitete črevesja.

Zdravljenje zaprtja je odvisno od vzroka in vključuje spremembo življenjskega sloga, prehrane ter po potrebi uporabo zdravil. Prvi korak je povečanje vnosa prehranskih vlaknin (sadje, zelenjava, polnozrnata žita), pitje dovolj tekočine, redna telesna aktivnost in vzpostavitev redne rutine odvajanja. Če to ne zadostuje, se lahko uporabljajo blaga odvajala (laksativi), kot so osmotska sredstva, mehčalci blata ali stimulativni laksativi, vendar njihova dolgotrajna uporaba brez nadzora ni priporočljiva. V nekaterih primerih so koristni tudi probiotiki, biofeedback terapija ali psihološka podpora.

Zaprtje je zelo razširjeno, prizadene vse starostne skupine, a je pogostejše pri ženskah, starejših in ljudeh z nizko telesno dejavnostjo. Mnogi se zaradi sramu o težavi ne pogovarjajo, čeprav lahko kronično zaprtje močno vpliva na kakovost življenja.

Pri mladih je pogosto povezano s stresom, neurejeno prehrano in neprepoznavanjem telesnih signalov, kot je zadrževanje odvajanja med šolo ali drugimi obveznostmi. Če se zaprtje pojavlja pogosto, traja več tednov ali se pojavi nenadno in je povezano z drugimi opozorilnimi znaki, je nujno obiskati zdravnika.

Čeprav gre za težavo, ki ni življenjsko ogrožajoča, pa jo je treba resno obravnavati, saj je zdravje prebave ključno za splošno dobro počutje. Skrb za dovolj vlaknin, gibanja, hidriranosti in poslušanje lastnega telesa so najboljši ukrepi za preprečevanje zaprtja, ki je sicer pogost, a v večini primerov enostavno obvladljiv.