Pred vami se nahaja zapis iz serije zapisov in videoposnetkov, ki smo jih v okviru projekta Gaster Felix Društva študentov medicine Slovenije pripravili prav z namenom izobraževanja splošne javnosti o problematiki in pomenu poznavanja bolezni gastro-intestinalnega trakta. 

Kolorektalni karcinom oziroma rak debelega črevesa in danke je ena najpogostejših oblik raka v razvitem svetu, ki prizadene tako moške kot ženske, v zadnjih letih pa ga vse pogosteje zaznavamo tudi pri mlajših odraslih. Gre za maligni tumor, ki običajno nastane iz polipov – majhnih, nenevarnih izrastkov na črevesni sluznici, ki se lahko sčasoma spremenijo v rakave. Zgodnje faze bolezni pogosto potekajo brez simptomov, zato je zgodnje odkrivanje izjemno pomembno za uspešno zdravljenje.

Ko se simptomi pojavijo, lahko vključujejo spremembe v odvajanju blata, kot so driska ali zaprtje, občutek nepopolnega izpraznjenja, kri v blatu (svetla ali temna), bolečine v trebuhu, napihnjenost, hujšanje brez razloga, utrujenost in slabokrvnost zaradi prikritih krvavitev. Ker so ti znaki pogosto neznačilni, jih mnogi pripišejo stresu, prehrani ali hemoroidom, kar vodi v pozno diagnozo.

Diagnostika kolorektalnega raka vključuje odvzem anamneze, laboratorijske teste krvi (npr. železo, hemoglobin), testiranje blata na prikrito krvavitev ter najpomembnejšo preiskavo – kolonoskopijo, pri kateri zdravnik s kamero pregleda notranjost črevesa in po potrebi odvzame vzorce tkiva za histološko analizo. V primeru potrjene diagnoze se opravijo dodatne preiskave (CT, MRI, ultrazvok) za določitev razširjenosti bolezni oziroma stadija.

Zdravljenje je odvisno od stadija bolezni, lokacije tumorja in splošnega zdravstvenega stanja bolnika. Vključuje kirurško odstranitev tumorja, kemoterapijo, obsevanje ali kombinacijo teh metod. Pri zgodnjih oblikah bolezni je možno popolno ozdravljenje, medtem ko je pri napredovalih oblikah cilj podaljšanje preživetja in izboljšanje kakovosti življenja.

Preventiva vključuje zdrav življenjski slog z uravnoteženo prehrano, bogato z vlakninami, redno telesno dejavnostjo, omejevanjem uživanja rdečega mesa in alkohola ter prenehanjem kajenja. Posebej pomembno je sodelovanje v programih zgodnjega odkrivanja, kot je v Sloveniji program Svit, ki vabi prebivalce med 50. in 74. letom k preventivnemu testiranju vsaki dve leti.

V zadnjem času pa se zaradi porasta primerov pri mlajših odraslih vse bolj poudarja pomen ozaveščenosti tudi med mladimi. Čeprav je kolorektalni karcinom pogosto povezan s starostjo, so dejavniki tveganja tudi dednost (npr. Lynchov sindrom, družinska adenomatozna polipoza), osebna anamneza kroničnih vnetnih črevesnih bolezni (kot sta Crohnova bolezen ali ulcerozni kolitis) ter nezdrav življenjski slog.

Pomembno je, da mlad človek ne ignorira trajnih težav s prebavo, krvi v blatu ali nenavadne utrujenosti, saj je pravočasna diagnoza ključ do uspešnega zdravljenja. Kolorektalni rak je ena redkih oblik raka, ki jo lahko preprečimo z odstranitvijo predrakavih sprememb, zato je zgodnje ukrepanje najboljša obramba. Spremljanje svojega telesa, iskanje pomoči ob znakih in sodelovanje v preventivnih programih so koraki, ki lahko rešijo življenje – tudi pri mladih.