Leta 2021 je bilo v Sloveniji v sklopu evropskega projekta Erasmus plus izvedenih 63 projektov mobilnosti, ki so dijakom in študentom ponudili priložnost za potovanje in sodelovanje na področjih visokošolskega izobraževanja in poklicnega usposabljanja. Program, v katerem je bilo leta 2019 vključenih 137 držav, spodbuja mlade generacije, da postanejo bolj aktivni državljani, s tem ko jih opremi z znanjem in veščinami, s katerimi se bodo lahko soočili z izzivi moderne družbe.

Število razpisnih mest za sodelovanje v projektu se med šolami razlikuje, saj vsaka sama določi število prostih mest. Na Ekonomski šoli Celje so za šolsko leto 2023/24 razpisali 28 mest za mobilnost dijakov. Načeloma se lahko prijavijo dijaki tretjih in četrtih letnikov, izjemoma pa tudi mlajši. Izbor dijakov poteka po naprej dogovorjenih kriterijih, ki vključujejo učni uspeh, mnenje učiteljskega zbora, znanje tujega jezika, oseba z manj priložnostmi itd. Končni izbor se opravi na podlagi seštevka točk.

Praksa na Malti

V letošnjem šolskem letu se je projekta mobilnosti udeležil dijak Urh Jagodič, za katerega je bila to že druga tovrstna izkušnja. Tokrat je praktično usposabljanje opravljal v nepremičninskem podjetju Alliance na Malti, kjer je bil zadolžen za oglaševanje nepremičnin in delo s strankami.

Tekom bivanja na Mlati je dobil priložnost spoznati drugo delovno kulturo. Na začetku ga je presenetil drugačen delavnik, ki poteka od 9.30 do 15.00. Kot pravi, se Maltežani pri delu ne ženejo enako kot pri nas. “Pri njih je navada, da si med delom kadarkoli vzameš premor ali spiješ kavo, brez da bi kogar vprašal,” pove Urh. Opazil je tudi, da imajo ljudje na Malti drugačne vrednote in potrebe, ki so pri nas v večini primerov bolj luksuzne narave.

Urhu so se v spomin najbolj vtisnili trenutki s prijatelji, s katerimi je prosti čas pogosto izkoristil za raziskovanje otoka. “Vsak trenutek, ki smo ga preživeli skupaj, smo izkoristili za zabavo, smeh in pogovore,” se spomni. Med izkušnjami, ki jih je pridobil med delom, pa izpostavi aktivno rabo angleškega jezika in izkušnje z oglaševanjem in prodajo nepremičnin. Erasmus Izmenjavo priporoča vsem, še posebej tistim, ki si želijo raziskovati svet in si s tem razširiti obzorja. “Čeprav marsikdo misli, da lahko to izkušnjo nadomesti s privatnim potovanjem, se krepko moti,” opozori Urh.

Organizacijski vidik

Da lahko dijaki tri tedne brezskrbno bivajo v tujini, je potrebno veliko priprav in visoka organiziranost, za kar je na Ekonomski šoli Celje zadolžena Jasmina Bornšek. Kot koordinatorica projekta skrbi za sestavo kriterijev in objavo razpisov, išče partnerje iz tujine, ugodne prevoze, sestavlja pogodbe in organizira priprave na mobilnost. Koordinatorji delo opravljajo prostovoljno. Iz proračuna Erasmusa dobijo sredstva za vsako poslano osebo, a kot pravi, to še zdaleč ni dovolj. “Izplača se nam uspešnost. Če smo zelo kreativni pri iskanju dobrih partnerjev, z ugodno ceno in poceni prevozom, je sredstev dovolj, sicer morajo dijaki sami prispevati majhen delež,” pove Bornšek.

Glede izbora destinacij Bornšek pravi, da nanj vpliva več dejavnikov, po navadi pa se državo, kamor odpotujejo dijaki, izbere glede na pretekle izkušnje, ki jih imajo s partnerji, financami in letalskimi povezavami. Največkrat je odločilno ravno dolgoletno sodelovanje s partnerskimi organizacijami v tujini.

Poleg Ekonomske šole Celje je danes v projekt Erasmus plus vključena večina srednih šol, saj je področij mobilnosti zelo veliko in si lahko vsaka šola poišče partnerje, ki ustrezajo njihovih potrebam. Strokovne šole izvajajo večinoma praktično usposabljanje v tujini, gimnazije pa se poslužujejo drugih oblik sodelovanja, po navadi v obliki izobraževanja.

Izkušnje, ki ostanejo celo življenje

Priložnost sodelovanja na obeh, tako praktičnem usposabljanju kot izobraževanju, je imela Nina Lesjak, danes študentka, ki je v tretjem letniku srednje šole svojo prvo prakso opravljala v trgovini z elektronsko opremo A to Z Electronics na Mlati, v četrtem letniku pa je sprejela še povabilo na tri tedensko izobraževanje v Angliji na Tellus Collegu v Plymouthu.

Nina pravi, da ji je praksa v tujini prinesla izkušnje, ki jih v domačem okolju ne bi mogla pridobiti. Naučila jo je predvsem kako se spopasti z novimi izzivi, biti prilagodljiva tako na delovnem mestu kot tudi v večkulturnem okolju. “Sama menim, da so sposobnost razumevanja, prilagajanje različnim kulturam in delo v mednarodnih timih ključne lastnosti, ki jih delodajalci iščejo pri zaposlenih in ti dajo pomembno konkurenčno prednost pred ostalo delovno silo na trgu,” poudari Nina. “Tekom bivanja v tujini dobiš tudi priložnost, da postaneš odličen kuhar, pomivalec posode in perila, saj te v to prisili tritedensko življenje brez staršev,” zaključi v smehu.