Društvo kreativne mladine je v petek, 28. februarja 2025, uradno odprlo fotografsko razstavo z naslovom Ljudje in kraji. Avtor fotografij, podpredsednik društva Marko Lenarčič, je skozi objektiv svojega mobilnega telefona ujel zgodbe in podobe, ki odsevajo preplet človeških usod in prostorov, v katerih bivamo.

Fotografija je okno v svet, vpogled v trenutke, ki bi sicer ostali neopaženi. Razstava “Ljudje in kraji” je obiskovalce popeljala na vizualno potovanje skozi melanholijo, nostalgijo in refleksijo sodobne družbe. Skozi skrbno izbrane posnetke je avtor raziskoval hrepenenje, praznino in kontraste sodobnega sveta. Vsaka fotografija nosi zgodbo – od zapuščenih ulic zgodovinskih mest do praznih klopi v parku, ki simbolizirajo minljivost in osamljenost.

Ob otvoritvi so se zbrani obiskovalci prepustili atmosferi prostora, ki je bil zasnovan kot intimna dnevna soba – kraj, kjer se obiskovalec lahko sprosti in skozi umetniška dela poišče lastne spomine ter občutke. Kavči, mehka osvetlitev in detajli, kot so zavese, knjige in vinske steklenice, so ustvarjali domače vzdušje, ki je omogočalo globljo povezanost z razstavljenimi deli.

Marko Lenarčič je v svojem govoru poudaril, da je razstava nastala ob njegovem prehodu v novo življenjsko obdobje – obeležila je njegov 30. rojstni dan, ki je prinesel razmislek o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Njegove fotografije niso zgolj vizualni zapisi, temveč tudi odsev čustev, družbenih vprašanj in hrepenenja po nečem več.

Otvoritev je obiskovalcem ponudila priložnost, da vsako fotografijo doživijo na svoj način. Ob vsaki podobi so bili zapisani kratki opisi, ki so razkrivali zgodbo, ujeto v trenutku pritiska na sprožilec. Obiskovalci so se tako lahko prepustili interpretaciji in ob umetniških delih našli odmeve lastnih misli in občutkov.

Razstava “Ljudje in kraji” je odprla prostor za razmislek o sodobni družbi, njeni hitrosti in vse večji oddaljenosti med ljudmi. Avtor je skozi svoje delo izpostavil kontraste – na eni strani hitenje in nenehno digitalno povezanost, na drugi pa tišino, osamljenost in nostalgijo. Fotografije zapuščenih stavb in samotnih oseb simbolizirajo našo kolektivno osamljenost v svetu, kjer nas tehnologija, namesto da bi nas povezovala, pogosto vse bolj oddaljuje.

S svojo subtilno estetiko in močno vsebino je razstava pustila pečat in obiskovalce spodbudila k razmisleku. Fotografija je več kot le vizualni zapis – je ogledalo, v katerem lahko uzremo lastno minljivost, ranljivost, pa tudi moč, da ustvarjamo in spreminjamo svet okoli sebe.

Foto: arhiv Društva kreativne mladine.