Neformalno izobraževanje / Zabava in prosti čas

Rok Šarić o projektu 70 taborniških zgodb

15. 11. 2022 avtor: Zveza tabornikov Slovenije

70 taborniških zgodb za 70 let Zveze tabornikov Slovenije je še ne čisto zaključen projekt, katerega namen je omogočati širok vpogled v taborniška življenja. Doživljanje posameznikov in podajanje v globine gibanja, ki raste na ramenih mladih, pokaže vrednost prostovoljstva in vrača učilnici naravi.

So zgodbe, ki jih piše taborništvo. Neusahljiv vir anekdot, radosti in iskrivosti posameznikov, ki lahko iz trenutka ležanja pod zvezdami naredijo prihodnost, vredno življenja. Projekt je mozaik teh trenutkov, združenih v želji ustvarjanja boljšega sveta, in skozi svojo zgodbo nam ga predstavlja glavni urednik, Rok Šarić.

""
Fotografija: osebni arhiv Roka Šarića

Usedem se pred računalnik in pričnem s tipkanjem. Priznam, s pisanjem svoje taborniške zgodbe sem malce odlašal. Najbrž zaradi vseh obveznosti, pa vendar skoraj gotovo tudi zaradi tega, ker sem šele po več kot enem letu urednikovanja in vodenja projekta 70 taborniških zgodb za 70 let Zveze tabornikov Slovenije spoznal, kako zelo pomemben je ta projekt. 

Na začetku leta 2021 sem od Neže, šefice piarovcev na Zvezi tabornikov Slovenije (v nadaljevanju ZTS), dobil prvo e-poštno sporočilo s prošnjo po prevzemu vodenja projekta. Čeprav sem sodeloval tudi v skupini, ki je nabirala ideje za celotno obeležitev 70. obletnice delovanja Zveze tabornikov Slovenije, takrat projekt zbiranja taborniških zgodb še ni bil do potankosti izoblikovan. To je pomenilo, da smo z nabrano ekipo urednikov idejo o tem, kako bo projekt izgledal, oblikovali do konca sami. Pravzaprav se je projekt do neke mere razvijal tudi sam od sebe tekom svojega trajanja. 

Roko na srce, na začetku z uredniki nismo natančno vedeli, kam nas bo zbiranje taborniških zgodb popeljalo. Kdo naj bodo pisci? O čem naj pišejo? Za kakšno publiko si želimo, da so zgodbe zanimive? Na kakšen način jih bomo objavljali?  

""
Fotografija: osebni arhiv Roka Šarića

Kljub neodgovorjenim vprašanjem, mnogo nevihtenja možganov in začetnem načrtovanju iskanja piscev in izdajanja zgodb smo si ob zadanem ambicioznem cilju zbrati 70 zgodb postavili učinkovit načrt in začeli z delom. Nekaj časa smo se uredniki na začetku ukvarjali s tem, koga povabiti k pisanju oziroma deljenju svoje taborniške zgodbe.  

Ker smo vsak izmed urednikov (vsaj delno) pripadniki drugih generacij oziroma smo pri taborniki do sedaj delali različne stvari, smo se odločili, da izkoristimo svoja poznanstva, hkrati pa smo ponudili taborniški javnosti, da se pisci javijo tudi sami. Čeprav smo na osebna povabila piscem, da napišejo taborniško zgodbo na določeno temo, kdaj pa kdaj dobili tudi zavrnilen odgovor, smo vseeno po mojem mnenju uspeli zbrati pripovedi različnih piscev z zelo raznolikimi taborniškimi izkušnjami.  

Projekt 70 taborniških zgodb za 70 let ZTS je zelo pomemben z vidika zbrane vsebine zgodb, ki zelo dobro, široko in hkrati na precej globoki in osebni izkustveni ravni opisuje, kaj vse taborništvo je in kako pripomore k osebnemu razvoju in samouveljavitvi posameznika v svetu. Poseben izziv je zato predstavljalo dejstvo, da smo morali taborništvo čim slikoviteje predstaviti zunanjemu svetu (a hkrati biti zanimivi taborniški javnosti), pa se pri tem omejiti na 70 besedil – taborniških zgodb – ki se po svoje vsebinsko prepletajo, čeprav vsaka zase izžareva posebno taborniško izkušnjo piscev, za deljenje katere se vsem piscem na tem mestu iskreno zahvaljujem. 

Uredniki nismo želeli, da taborniške zgodbe postanejo neke vrste življenjepisi vsakega pisca, po drugi strani pa se nam je zdela izjemno pomembna tudi osebna nota – torej zakaj in kako konkretno je taborniška izkušnja vplivala na posameznika, kaj je pri tabornikih delal, kaj ga je motiviralo, kaj počne danes in kako se spominja svojih doživetij pri tabornikih. Zelo sem ponosen, da nam je uspelo pripraviti tudi nekaj zgodb o sijajnih tabornikih, ki so žal že preminuli – te zgodbe so napisane po spominu ali pripovedih in zato v sebi skrivajo še prav poseben čar. 

""
Fotografija: osebni arhiv Roka Šarića

Projekt 70 taborniških zgodb za 70 let ZTS ni samo 70 zgodb s pripadajočimi fotografijami. Je projekt, pred katerim globoko vdihneš, preden se ga lotiš. Je več 100 e-poštnih sporočil, na desetine prebiranj in popravkov, Zoom srečanj, skoraj 1 GB gradiva. So tudi solze v očeh in kurja polt, ko (spet) bereš zgodbo o Milošu Mioviću. Pa nešteto Facebook in Instagram objav in povabil javnosti, da naše zgodbe preberejo. So tudi komentarji s spomini pod temi objavami na družabnih omrežjih. In pridne roke oblikovalca, ki je zgodbe, spravil v zelo lično obliko publikacije. Ta projekt je tudi Petra Grmek, ki je za vsako zgodbo pripravila grafiko in mi s pohvalno hitrostjo odpisovala na e-poštna sporočila, pa tudi Neža M. Slosar, naša lektorica, ki si je za zgodbe vzela čas poleg gore dela, ki ga opravlja kot načelnica za odnose ZTS z javnostmi. Pa Urša Primožič, ki me je naučila, kako objavljati prispevke na taborniški spletni strani. In Nina Kapelj Lukman, urednica, taborniška superwoman, sicer tudi vezni člen večine projektov ob 70-letnici ZTS. Pa Urška Gjergek, urednica, aktivna športnica. In Domen Hauko, urednik, ki je ob delu na faksu našel čas in navdih še za lastno znamko oblačil – Oskar.  

Projekt 70 taborniških zgodb za 70 let ZTS čisto zares ni samo 70 zgodb. Prepričan sem, da so te zgodbe le manjši, a vseeno prelep delček taborništva, v katerem se sicer skriva ogromno več, na kar ob častitljivi obletnici kot največja slovenska mladinska organizacija nikakor ne smemo pozabiti. Ta “ogromno več” nosi vsak izmed nas v sebi. Ta “ogromno več” pomeni dovolj vsebine, da bi vsak izmed nas napisal svojo taborniško zgodbo.  

Prijazno vabljeni k branju zgodb, ki so že in ki še bodo izšle.