Čas je za mesečni intervju! Tokrat smo se tik pred začetkom poletne sezone potovanj, izmenjav, taborov in prostovoljskih akcij pogovarjali z Igorjem Jurišičem, predsednikom Popotniškega združenja Slovenije. Mladi se namreč predvsem poleti odpravijo po svetu in so še toliko bolj mobilni, čeprav po besedah Jurišiča vse prevečkrat sledijo potovalnim trendom in se pustijo zapeljati reklamam. V intervjuju pa še o združenju in njihovih programih, programih EU za mobilnost mladih, potovalnih navadah mladih …

Kdaj je Slovensko popotniško združenje nastalo in kaj je njegovo poslanstvo?

Popotniško združenje nadaljuje poslanstvo organizacij, ki so se pod različnimi imeni ukvarjale s spodbujanjem mobilnosti mladih, kot začetek organiziranega mladinskega popotništva v Sloveniji pa štejemo ustanovitev Ferijalnega društva SAVA leta 1892, čeprav se je podobno društvo KARNIOLA ustanovilo že leta 1884, a so ga ustanovili nemški študenti v Ljubljani. Popotniško združenje Slovenije pod tem imenom in v tej obliki pa je nastalo leta 2001. Poslanstvo Popotniškega združenja Slovenije je spodbujanje mobilnosti mladih, mladinskega popotništva in prostovoljstva ter vzpostavitev kakovostne mreže mladinskih prenočišč s ciljem izboljšanja medkulturnega sodelovanja in dialoga ter krepitve vrednote miru. Več o Popotniškem združenju Slovenije lahko preberete na našem spletnem mestu.

S katerimi programi k popopotništvu spodbujate mlade?

Popotniško združenje Slovenije je polnopravni član mednarodne zveze mladinskih prenočišč IYHF (international youth hostel federation) ali skrajšano HI (Hostelling International), ki tako po Evropi kot po svetu ponuja mrežo kakovostnih mladinskih prenočišč, kjer lahko mladi bivajo ugodno varno in udobno, hkrati pa spoznavajo vrstnike iz drugih držav in se vključujejo v programe, ki jih nudijo sorodna združenja in njihovi partnerji v posameznih državah.

V Popotniškem združenju Slovenije imamo razvit kakovosten prostovoljski program, preko katerega so mnogi mladi prvič preizkusili mobilnost. V okvirju IYHF imamo tudi razvit program HI connect, ki omogoča mobilnost tako prostovoljcev, kot tudi zaposlenih v mladinskih prenočiščih. S spletno revijo Globetrotter mlade ozaveščamo o pomenu trajnostne mobilnosti in s številnimi nasveti pomagamo mladim, da se odločijo za oblike mobilnosti, ki so kar najbolj trajnostne.

Nenazadnje skupaj s partnerji izvajamo tudi projekt Travel different for future, preko katerega mlade izobražujemo in spreminjamo popotnike, ki se zavedajo pomena trajnosti in ohranjanja okolja. Poleg navedenega imamo še vrsto projektov, programov in aktivnosti, namenjenih pomoči pri mobilnosti …

Kako po vaših izkušnjah potovanja pripomorejo k osebnostnemu razvoju mladih?

Potovanja, sploh trajnostna in s kakovostno vsebino, so nepogrešljiva v osebnostnem razvoju mladih. Na potovanjih se naučimo ogromno o drugih kulturah, običajih, naučimo se jezikov in neverbalne komunikacije, spoznamo vrstnike in še mnogo več. Mark Twain je nekoč zapisal, da je potovanje usodno za predsodke, fanatizem in ozkoglednost ter, da široki, celoviti, velikodušni pogledi ljudi preprosto ne morejo biti pridobljeni z »vegetiranjem« na enem majhnem koncu sveta. K temu ni kaj dodati in, čeprav je misel starejša od začetkov našega združenja, še zmeraj drži.

Ali mladi v Sloveniji potujejo več ali manj kot včasih? Kam se najpogosteje odpravijo?

V Popotniškem združenju Slovenije sproti spremljamo popotniške trende, ki se navkljub vedno bolj dostopnim oblikam mobilnosti ne povečujejo sorazmerno z možnostmi, a še zmera mladi potujejo iz leta v leto več. Če je za mlade nekoč veljalo, da so tisti, ki odkrivajo nove destinacije, se sedaj prehitro zadovoljijo s sledenjem določenim trendom in pustijo zapeljati reklamam, pa naj bodo to tiste od agencij, ki ponujajo maturantske in absolventske izlete, ali pa reklamam spletnih vplivnežev. Tako jih večina ostaja v Evropi, tisti, ki potujejo izven Evrope pa vse redkeje odkrivajo manj znane destinacije, zato sem izjemno vesel, ko kdaj na letalu do Istanbula srečam mlade iz Slovenije, ki gredo odkrivati države, kot sta Kirgizija ali Tadžikistan, saj gre za zelo zanimive države, o katerih se premalo sliši in bere v Slovenji. 

Kako k mladinskemu turizmu pripomorejo programi mobilnosti, ki jih spodbuja Evropska unija? So ti nekaj, zaradi česar mladi danes potujejo več kot nekoč?

Programi EU so ključnega pomena, da mlade, sploh tiste z manj priložnostmi, pripravimo do potovanja, saj so prav takšni prepogosto žrtve negativne promocije nestrpnosti in podobnih zavržnih razmišljanj. Sam večkrat poudarim, da bi, če bi podobni programi obstajali leta 1935 in preko katerih bi na stotine tisočev mladih Nemcev obiskalo Poljsko in obratno, lahko preprečili začetek druge svetovne vojne in zato je tudi danes izjemnega pomena, da se mladi iz držav, s katerimi skoraj nimamo odnosov, spoznavajo. To bi bilo najboljše vlaganje v obrambo oziroma varnost, saj s potovanji in izmenjavami mladih v kali zatiramo sleherna sovraštva in stereotipe, ki so že večkrat pripeljali do vojne. In da, ti programi spodbuja potovanja mladih.

Je Slovenija priljubljena turistična destinacija med mladino? Kaj pravijo številke?

Slovenija je izjemno priljubljena destinacija, saj ponuja veliko več, kot mnoge večje države, poleg tega pa spadamo v sam svetovni vrh glede varnosti in urejenosti. V Sloveniji velika večina govori vsaj en tuj jezik in zato mladim sporazumevanje ne predstavlja večje ovire. Edini izziv v Sloveniji je javni prevoz, saj so povezave, z izjemo tistih na glavni prometni poti med Ljubljano z Mariborom in Koprom, precej redke, sploh ob koncu tedna. Priljubljenost potrjujejo tudi številke.

Kaj so v smislu mladinskega turizma glavne prednosti in slabosti Slovenije? Smo infrastrukturno (hostli, kampi ipd.) primerljivi z ostalimi evropskimi državami?

V Sloveniji imamo tako po zaslugi Popotniškega združenja Slovenije kot tudi po zaslugi države izjemno dobro urejeno mrežo mladinskih prenočišč. Prav razpis, s katerim so lahko mladinski centri vzpostavili mladinska prenočišča, so pripomogli k temu, da mladi ne obiskujejo le turistično znanih krajev, ampak se pomudijo tudi v Brežicah, Velenju, Ajdovščini, Ravnah na Koroškem, Slovenj Gradcu, Trbovljah ter tudi v Celju in Mariboru.

Mrežo mladinskih prenočišč pa poleg nastanitev v Mladinskih centrih sestavljajo tudi nekateri dijaški domovi, mladinsko zdravilišče na Debelem Rtiču, hostel v upravljanju invalidske organizacije in številni zasebni hostli, ki se s podpisom pogodbe o sodelovanju zavežejo k spoštovanju našega poslanstva. Slovenija se tako uvršča v sam vrh po urejenosti tovrstne infrastrukture skupaj z državami, kot so Luksemburg, Nemčija ali Avstrija.  

Po svoji “naravi” (potreba po mobilnosti) spada turizem med manj trajnostne panoge. O njegovih okoljskih vplivih mlade ozaveščate skozi projekt Travel different for future. Nam ga lahko na kratko predstavite?

Potovanje je zabavno. Služi lahko kot navdih in izobražuje. Počitnice so običajno najboljši dnevi v letu. Turizem pa je postal velik gospodarski dejavnik.

Po svetu ima eden od desetih zaposlenih službo, ki je neposredno povezana s turizmom. Turizem je leta 2018 prispeval 10,4 % gospodarske proizvodnje. V vsaki »državi v razvoju« je turizem glavni vir tujega prihodka. Pa je to vedno družbeno in okoljsko skladno? Kaj potovanje pomeni za naše podnebje? Turizem namreč proizvede 8 % vseh emisij, ki nastanejo zaradi človeških aktivnosti. Ljudje vsako leto potujemo pogosteje in dlje. Napovedi kažejo, da se bo turizem po svetu med letoma 2010 in 2030 podvojil. Očitno je, da potovanje spremeni svet, tako v dobrem kot slabem smislu.

Trajnostni svet potrebuje trajnostni turizem. Namen tega projekta nikakor ni, da bi turizem prikazal v slabi luči, temveč spodbuditi mlade k bolj zavestnemu potovanju. Z udeleženci delavnic bomo oblikovali ideje ter ponudili nasvete in dobre zglede. Potovati moramo drugače za dobro prihodnost! Mnogi se žal še zmeraj ne zavedajo, da ima turizem številne multiplikativne učinke in da je prav turizem tisti, ki združuje in povezuje. Seveda govorimo o trajnostnem turizmu in ne o oblikah, katerih posledica so negodovanje lokalnega prebivalstva in uničevanje okolja.

Kako lahko torej mladi najbolj učinkovito zmanjšujejo ogljični odtis svojih potovanj?

Prav to je bistvo projekta Travel different for future, a težko je vsebino delavnic strniti v nekaj stavkih. S tem projektom želimo v sodelovanju z mladimi, predvsem med 18. in 28. letom starosti najti in razviti nove pristope, s katerimi bi skozi izobraževanje izboljšali slabe razmere v turizmu.

Potovanje je velikokrat povezano tudi s precejšnjimi stroški. Katere so strategije za zmanjševanje njegovega “odtisa” na denarnice mladih?

Prvi odgovor je v programih EU, ki mladim omogočajo brezplačno udeležbo na izobraževanjih in izmenjavah, saj so pokriti stroški poti, nastanitve in prehrane. Seveda v tem primeru ne govorimo o klasičnem turizmu, ampak prav to, kar mladi doživijo v teh projektih, je tisto, k čemur vsi stremimo. K aktivni vlogi, k dvigu družbene odgovornosti. K spoznavanju vrstnikov iz drugih držav in drugih kulturnih okolij. Za tiste, ki želijo svet spoznati po svojem načrtu, pa so v prvi vrsti na voljo Youth Hostli, ki ponudijo varno, čisto in ugodno nastanitev, da lahko preostanek sredstev namenjenih za posamezno potovanje mladi porabijo za kulturne dogodke, obiske prireditev in muzejev in podobno. Dodatno pa v spletni reviji Globetrotter pogosto objavljamo nasvete za cenejše potovanje in če jim mladi sledijo, lahko zagotovo spoznajo več za manj.

Vir fotografij (tudi naslovne): spletno mesto Popotniškega združenja Slovenije