V zadnjih letih se v slovenskem mladinskem sektorju vse močneje kaže potreba po povezovanju, sodelovanju in sistemski podpori mladinskim delavkam_cem in voditeljicam_em. Na pobudo nekaterih mladinskih delavk iz prakse se je zato začel proces oblikovanja nove skupnosti oziroma združenja, ki bi okrepilo strokovni razvoj, medsebojno učenje in zagovorništvo mladinskega dela. O tem, kako poteka ustanavljanje skupnosti in kaj bodo naslednji koraki, piše Nives Felič.

Vključujoč proces ustanavljanja

Prvi korak participativno zastavljenega procesa je bila raziskava med mladinskimi delavkami_ci in voditeljicami_i, katere namen je bil pridobiti vpogled v njihove potrebe, izzive in pričakovanja glede vzpostavitve združenja. Ideja zanj je zrasla iz izkušenj s terena ter iz pogovorov na mednarodnih srečanjih, kjer so se pokazale zelo podobne potrebe, kot jih zaznavamo tudi v slovenskem prostoru. Ker je bila želja, da pobuda nastane »od spodaj navzgor«, na podlagi dejanskih interesov ljudi, ki delajo z mladimi, je bil razvit kratek spletni vprašalnik, ki je omogočil zbiranje tako kvantitativnih kot kakovostnih podatkov.

Kot drugi korak je sledila fokusna skupina, na katero smo povabili mladinske delavke_ce z različnimi delovnimi staži, statusnimi oblikami in izkušnjami. Z njimi smo preverili rezultate raziskave ter odprli razpravo o nekaterih še odprtih vprašanjih.

Do sedaj zbrani podatki predstavljajo osnovo za nadaljnje korake – od oblikovanja razvojnih usmeritev in predloga statuta do organizacije ustanovnega srečanja. Nekaj ključnih ugotovitev raziskave in fokusne skupine delimo z vami v nadaljevanju, celotni rezultati pa so dostopni TUKAJ.

Visoka notranja motivacija za delo v mladinskem sektorju

Ena izmed pomembnih ugotovitev raziskave se nanaša na razloge, zaradi katerih so se udeleženci odločili za delo v mladinskem sektorju. Rezultati kažejo, da se večina mladinskih delavk_cev za ta poklic odloča iz močne notranje motivacije – z željo nuditi podporo in oporo mladim ter jih opolnomočiti. Velik delež sodelujočih je izpostavil tudi lastno pozitivno izkušnjo z mladinskim delom, bodisi kot udeleženke_ci, prostovoljke_ci ali kasneje kot zaposleni. Metode neformalnega izobraževanja so mnogim blizu in jih želijo omogočati tudi drugim, skoraj polovica vprašanih pa v mladinskem delu vidi tudi priložnost za širši družbeni vpliv in prispevek k pravičnejši družbi.

Kaj si mladinski delavke_ci in voditelji_ce želijo od združenja?

Udeleženci so jasno izrazili, katere aktivnosti in oblike delovanja bi jih najbolj pritegnile k sodelovanju v združenju. Največ zanimanja so pokazali za neformalne dogodke za skupnost in mreženje, sledijo izobraževanja ter posveti in okrogle mize. Del udeležencev vidi pomembno vlogo tudi v študijskih krožkih in zagovorniških akcijah. Udeleženci fokusne skupine so izpostavili, da mladinski sektor sicer ponuja veliko izobraževanj, vendar ta niso enako dostopna vsem organizacijam.

Ko govorijo o podpori, ki jo pričakujejo od združenja, udeleženci najpogosteje izpostavljajo potrebo po sistemski strokovni podpori, kot so supervizije, mentorstvo in psihosocialna podpora. V razpravi v fokusni skupini je bila močno izražena tudi potreba po mreženju, izmenjavi praks in gradnji skupnosti, saj številni mladinski delavci poročajo o občutkih izoliranosti in pomanjkanju prostora za strokovni dialog. Pomemben del pričakovanj se nanaša na stabilnejše delovne pogoje, zagovorništvo delavskih pravic, podporo pri razpisih ter krepitev prepoznavnosti in strukture mladinskega dela v odnosu do šol, občin in države.

Ključne prioritete prihodnjega združenja

Rezultati raziskave jasno izpostavljajo tudi ključne prioritete prihodnjega združenja. Najvišje je ocenjena podpora priložnostim za strokovni razvoj mladinskih delavk_cev in voditeljic_ev, sledita krepitev povezanosti in sodelovanja znotraj sektorja ter aktivna vloga združenja pri zagovorništvu in podpori države ter občin mladinskemu delu. Vse tri so udeleženci ocenili kot zelo pomembne ali ključne. Mednarodno sodelovanje in izmenjave mladinskih delavk_cev in voditeljic_ev so sicer prepoznane kot pomembne, vendar jim udeleženci namenjajo nekoliko manj prednostne pozornosti.

Razprava v fokusni skupini je dodatno osvetlila, kako udeleženci razumejo vlogo in potencial prihodnjega združenja. Večkrat je bilo izpostavljeno, da se številni mladi in prostovoljci dolgo sploh ne prepoznajo v vlogi mladinskih delavk_cev, zato udeleženci kot pomembno nalogo združenja vidijo tudi opolnomočenje in prepoznavanje tistih, ki mladinsko delo že opravljajo, pa tega še ne prepoznavajo kot svoj poklic. Udeleženci so poudarili, da združenje ne bi smelo delovati razdiralno ali konkurenčno obstoječim strukturam, temveč kot povezovalni prostor, kjer se združujejo posamezniki z različnih koncev sektorja. Združenje je bilo večkrat prepoznano kot pomembna nosilka identitete poklica, ki lahko prispeva k večji prepoznavnosti in družbeni vrednosti mladinskega dela.

Skupnost, ki jo želimo soustvarjati

Pomembno sporočilo raziskave je to, da udeleženci združenja ne razumejo zgolj kot strukture, ki nudi podporo, temveč kot kolektivno skupnost, ki jo želijo aktivno soustvarjati. Pripravljeni so prispevati svoje znanje, izkušnje in energijo, sodelovati pri organizaciji aktivnosti ter aktivno sodelovati pri oblikovanju programa združenja. Skupna nit odgovorov je močna želja po povezovanju, skupnem učenju in razvoju mladinskega dela ter prepričanje, da ima novo združenje potencial postati pomemben in slišan glas sektorja.

Razprava v fokusni skupini je dodatno pokazala, da udeleženci združenje vidijo kot povezovalno in ne razdiralno strukturo, umeščeno ob obstoječe akterje v sektorju. Njegova ključna vloga naj bi bila združevanje posameznikov – tudi tistih, ki se dolgo ne prepoznajo kot mladinske delavke_ce, na primer mladih in prostovoljcev – ter njihovo opolnomočenje in prepoznavanje poklicne identitete. Združenje naj bi prispevalo k večji prepoznavnosti in ugledu poklica mladinskega delavca ter ga jasneje umestilo kot enakovreden in družbeno pomemben poklic. Udeleženci so poudarili tudi pomen vidnosti združenja zunaj samega sektorja. Mladinsko delo je po njihovem mnenju pogosto premalo opaženo v širši javnosti, zato naj bi združenje prevzelo vlogo glasnika razmer s terena – informiralo o stanju v sektorju, zagovarjalo interese mladinskih delavk_cev in bilo jasno ter odločno, kadar je to potrebno.

V prihodnjih mesecih bomo na podlagi zbranih rezultatov opredelili še druge ključne elemente delovanja, kot so vstopni pogoji za članstvo in način organiziranosti. Spomladi načrtujemo formalno ustanovitev organizacijske oblike, ki bo povezovala mladinske delavke_ce in voditeljice_ji. Če bi želeli sodelovati v nadaljnjem procesu ali deliti svoje mnenje, se oglasite na naslovu nives.felic@gmail.com.