Mobilnost mladih / Prostovoljstvo

Slovenija? Kje pa je to?

10. 8. 2022 avtor: Mladinski center Krško

Zaira Calero je nova prostovoljka v Mladinskem centru Krško. Z nami je delila svojo izkušnjo prostovoljstva v Sloveniji.

“Ali ni prostovoljec nekdo, ki dela zastonj?” “Slovenija? Kje je to?” “Je tam varno?” To je le nekaj vprašanj, ki sem jih stokrat slišala od družine in prijateljev, ko sem jim povedala, da želim biti eno leto prostovoljka v Sloveniji.

Moje ime je Zaira Calero, prihajam iz Španije in sem prostovoljka v Sloveniji. Verjetno se nekateri med vami sprašujete: “Zakaj Slovenija?”. Ne morete si predstavljati, kolikokrat sem to vprašanje slišala od Slovencev. Vendar je moj odgovor vedno “Zakaj ne?”. Slovenija je bila prva država, ki se je pojavila, ko sem se prijavila za prostovoljko, in najprej sem poskušala premisliti, kaj vse vem o tej državi. To sta bili le dve stvari: glavno mesto je Ljubljana in država je bila del Jugoslavije. To je vse, kar sem vedela. Zato me je ta država še bolj zanimala. Zakaj tako malo vem o tej državi? Ker sem želela izvedeti več o Sloveniji je bilo to dovolj, da izpolnim prijavnico. Kljub temu pa še vedno nisem ničesar o njej poiskala na internetu. Če želim o državi zvedeti več, moram tam nekaj časa tudi živeti.

In zakaj prostovoljstvo? Trenutno študiram geografijo in zgodovino, nato pa bi rada opravila magistrski študij mednarodnih odnosov. Moja glavna skrb je bila, da nimam dovolj izkušenj s tujino. Nekaj mesecev sem delala v Združenem kraljestvu Velike Britanije, vendar nisem pomagala ljudem ali delala česa, kar bi bilo povezano z mojim prihodnjim delom. Želela sem pridobiti več izkušenj. Eden od prijateljev mi je poslal povezavo do spletne strani ESE in po branju o njej in različnih projektih, ki so bili vključeni vanjo, sem se odločila, da je to idealna priložnost zame.

Toda kaj je ESE? To je kratko ime za program Evropske solidarnostne enote, programa Evropske komisije, ki mladim omogoča, da potujejo po Evropi, se učijo novih veščin in spoznavajo nove kulture. Izbirate lahko med kratkoročnim prostovoljstvom, ki običajno traja manj kot 6 mesecev, in dolgoročnim, ki ga opravljam jaz in traja celo leto. Najbolj neverjetno pri tem programu je, da imate na voljo različne vrste projektov, zato lahko izberete tiste, ki so vam najbolj pisani na kožo – šport, multimedijska produkcija, povezovanje, sodelovanje itd. Možnosti so neskončne.

Tako se je začela moja pustolovščina. Tukaj sem že pet mesecev in kolikor lahko povem, sem res zadovoljna s svojo odločitvijo. Vsi so me toplo sprejeli in z veseljem delili in še vedno delijo z mano svojo kulturo. Vendar moram reči, da je najtežji del jezik. Zakaj morate imeti tako težak jezik? Štiri mesece sem tukaj in edino, kar lahko rečem, so številke od ena do deset. Sicer pa obožujem kulturo in Slovence. Presenetilo me je, kako podobni ste Špancem, predvsem zato, ker ste zelo odprti in se radi zabavate. O podobnostih in kulturnih šokih, ki jih doživljam, pa bom govorila v drugem članku, saj imam veliko vprašanj o vaši kulturi, kot sta: “Kaj imate vsi proti hladnemu krompirju?” in “Zakaj Slovenci tako radi govorijo med jedjo?”.

Kot sem že povedala, delam v Mladinskem centru v Krškem, moj program pa je namenjen vključevanju otrok iz različnih kultur v slovensko družbo. Moje delo je v glavnem osredotočeno na preživljanje časa z njimi po pouku, običajno se pogovarjamo o tem, kako jim gre, medtem ko se ukvarjamo s športnimi dejavnostmi ali igramo družabne igre. Pomagam tudi pri pripravi nekaterih delavnic, ki se odvijajo v centru, nekatere pa začenjam tudi sama organizirati, na primer pouk španščine, ki ga bom imela od septembra naprej. Moram reči, da sem se s to izkušnjo veliko naučila, predvsem po zaslugi otrok in sodelavcev v centru. Stvari, kot so organizacija, potrpežljivost, obvladovanje frustracij, so stvari, ki se jih je težko naučiti brez izkušenj. Res sem hvaležna vsem, ki so del moje izkušnje, saj me, ne da bi se tega zavedali, učijo veliko in to izkušnjo delajo nekaj res posebnega.

Ne bom lagala, v teh petih mesecih ni bilo vse enostavno, a tudi to je del  pustolovščine, kajne? Tako se namreč naučiš ceniti lepe trenutke. Do zdaj sem doživela veliko lepih trenutkov in pripravljena sem na vse tiste, ki me še čakajo.

Zapisala: Zaira Calero