Včeraj je potekala predstavitev končnega poročila raziskave Slovenska mladina 2018/2019, ki je sicer del širše mednarodne raziskave mladih iz desetih držav jugovzhodne Evrope (poleg Slovenije zajema še Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Srbijo, Romunijo, Bolgarijo, Makedonijo, Črno Goro, Kosovo in Albanijo). Raziskavo je izvedla skupina raziskovalcev Centra za raziskovanje post-socialističnih družb (CePSS) Univerze v Mariboru, nastala je pod okriljem fundacije Friedrich Ebert Stiftung.

Ciljno populacijo slovenske raziskave mladine predstavljajo vsi državljani RS, stari od 14 do 29 let, kar po podatkih iz leta 2018 predstavlja 313.104 mladih prebivalcev Slovenije. Vzorec je zajemal nekaj več kot 1.000 anketirancev.

Po uvodnem nagovoru Türkan Karakurt, direktorice fundacije Friedrich Ebert Stiftung Zagreb in Petra Langa, prvega sekretarja na veleposlaništvu Zvezne republike Nemčije, je sledila predstavitev izsledkov raziskave. Ugotovitve sta podala dr. Andrej Naterer, vodja nacionalne raziskave in dr. Miran Lavrič, vodja regionalne raziskave o mladih, oba z Univerze v Mariboru.

Avtorji raziskave so poskušali dobiti odgovore na vprašanja in vpogled v razmišljanje slovenske mladine, tudi v presečišču regionalne raziskave, nastale na podlagi ostalih nacionalnih raziskav iz regije. Med drugim so raziskovali:

• Kako se mladi soočajo s stresom in vedno večjo individualizacijo?
• Katere vrednote so zanje pomembne?
• Koliko mladih razmišlja o selitvi v tujino?
• Česa jih je najbolj strah?
• Ali so zadovoljni s svojim življenjem?
• Kdaj se odselijo od doma in koliko jih živi v najemu ter koliko mladim ob selitvi starši kupijo stanovanje?
• Kako ocenjujejo svoje zdravje in kaj menijo o alkoholu, kajenju in drogah?
• Kaj mladi menijo o politiki?

Vodji raziskav, nacionalne in regionalne, sta izpostavila sledeče:

• Individualizacija med mladimi v Sloveniji narašča. Na ravni vrednot se je trend individualizacije, ki se je začel že v zgodnjih 90. letih 20. stoletja, nadaljeval tudi v obdobju 2010–2018. Individualizacija se jasno izraža v družinskem življenju: mladi v Sloveniji so v odnosu do staršev in prihodnjega družinskega življenja sorazmerno individualistično naravnani. Čeprav se zdi, da so slovenski družine relativno avtoritarne, pa je stopnja soodločanja med mladimi in njihovimi starši velika. Večina mladih je tudi izrazila željo po oblikovanju lastne družine.
• Narašča tudi stres, zadovoljstvo z življenjem je sorazmerno nizko. Sorazmerno nizko je zadovoljstvo z zdravjem, videzom (kar zna biti tudi posledica večje prisotnosti slovenske mladine na socialnih omrežjih v primerjavi z mladino iz širše regije) in življenjem nasploh, kar lahko povežemo z naraščajočim individualizmom in tekmovalnostjo. Mladi, ki prihajajo iz družin z boljšim ekonomskim in izobrazbenim statusom, sami razumejo svoje zdravje kot dobro.

Vir: CePSS – dr. Andrej Naterer in dr. Miran Lavrič

• Skrb za osebno zdravje je visoka in v porastu: mladi se sorazmerno pogosto ukvarjajo s športom, v zadnjih letih vse manj pogosto uživajo alkohol in redkeje kadijo.
• Vedno več časa preživijo ob poslušanju glasbe, aktivnem sodelovanju na spletu, branju knjig in športnih aktivnostih, medtem ko je interakcija »iz oči v oči« v upadu.
• Mladi se vse hitreje osamosvajajo. Pri tem igra individualizem ključno vlogo pri odnosih s starši in pri osamosvajanju mladih.
• Izkušnje mladih s praktičnimi oblikami izobraževanja so se povečale. Želje mladih po več praktičnega usposabljanja se uresničujejo, izkušnja s praktičnim izobraževanjem pa povečuje uspešnost mladih na trgu dela.
• Doživljanje stresa v šoli je visoko, manjši pa je obseg domačega učenja. Predvsem na terciarni ravni izobraževanja slovenska mladina življenje v šoli doživlja kot sorazmerno stresno, hkrati pa za šolo sorazmerno malo dela doma.
• Stres, ki ga izkušajo, je po večini povezan s šolskim kontekstom, medtem ko je dodatni stres posledica izkušenj na trgu dela, kjer se tradicionalne oblike trajne zaposlitve vse bolj nadomeščajo z manj varnimi in bolj fleksibilnimi oblikami dela.
• Zaskrbljujoče je, da so prekarne oblike dela še vedno v zelo visokem odstotku. Med mladimi nezaposlenost upada, a tudi strah pred nezaposlenostjo je narasel.

Vir: CePSS – dr. Andrej Naterer in dr. Miran Lavrič

• Strahovi mladih so večinoma vezani na strah pred korupcijo, brezposelnostjo, onesnaževanjem, podnebnimi spremembami in socialno nepravičnostjo ter tudi (in predvsem) pred težjo boleznijo.
• Odseljevanje mladih narašča, priseljevanje še bolj. V obdobju 2013 do 2017 se je število državljanov RS (30-34), ki so se preselili iz tujine povečalo za 90%. Izkazalo se je, da se mladi z višjim socialno-ekonomskim položajem znatno pogosteje izselijo, kar kaže na to, da so dejavniki nujnosti relativno manj pomembni kot dejavniki priložnosti (privlačnosti). Hkrati z izseljevanjem, pa se mladi tudi bolj pogosto vračajo iz tujine nazaj v Slovenijo.

Vir: CePSS – dr. Andrej Naterer in dr. Miran Lavrič

• Slovenska mladina je v primerjavi z ostalimi državami iz regije izrazito liberalno-socialno politično naravnana. Imajo tudi visoko tolerantnost v razmerju do manjšinskih skupin in praks, prevlade postmaterialističnih vrednot, visok egalitarizem in nizka željo po avtoritarnosti. Pri tem pa avtorja poudarjata, da so leta 2018 avtoritarne težnje med mladimi v Sloveniji še relativno nizke, vendar pa se lahko okrepijo v primeru, da se ekonomska situacija (dvig brezposelnosti in neenakosti ali padcu ekonomske blaginje) poslabša.

Vir: CePSS – dr. Andrej Naterer in dr. Miran Lavrič

• Močno podpirajo socialno naravnano EU. Visoka evropska identiteta, zaupanje v EU presega zaupanje v nacionalne politične institucije, hkrati je znaten upad evroskepticizma.
• Nezanimanje za slovensko politiko se je povečalo. Leta 2013 je vsaka četrta oseba izrazila popolno nezanimanje, leta 2018 že skoraj vsaka druga. Zadovoljstvo s stanjem demokracije se je opazno zvišalo v primerjavi s podatki s petih let nazaj, zmanjšala pa se je konvencionalna politična participacija.
• Civilnodružbena angažiranost v Sloveniji je sorazmerno visoka. Sorazmerno visoka splošna aktivnost slovenske mladine se odraža tudi na področju protestne politične participacije.

Miran Lavrič, vodja regionalne raziskave o mladih je povzel, da je, v primerjavi s prejšnjimi leti, najbolj zaskrbljujoče to, da je prekarnost še vedno zelo prisotna. Želja vseh je, da se stopnja prekarnosti na trgu dela zmanjša, vendar ta še vedno ostaja zelo visoka. Hkrati opaža, da je v primerjavi z ostalo regijo (Bolgarija, Romunija in Hrvaška) stopnja prekarnosti v Sloveniji bistveno višja. Po drugi strani pa so bistvene spremembe opaziti v stopnji individualizacije. Mladi bi manj delili s prijatelji, bolj so neodvisni od staršev, hkrati se želijo prej osamosvojiti in odseliti. Kar pa se tudi dejansko dogaja, po podatkih, ki jih spremljajo zadnjih deset let. Ni pa vse slabo: mladi se izrazito bolj ukvarjajo s športom, tako v primerjavi z ostalo regijo kot tudi z desetletjem nazaj. “Mladim želim redne službe in čimmanj stresa” je kot popotnico v odraslost zaželel Lavrič. 

Po predstavitvi rezultatov je sledila razprava, omizju so se pridružili še Teja Jarc iz Sindikata Mladi plus, Anja Fortuna iz Mladinskega sveta Slovenije in pristojni minister za področje izobraževanja in mladine, dr. Jernej Pikalo.

Celotno besedilo poročila nacionalne raziskave Slovenska mladina 2018/2019 je na voljo tukaj.

Celotno besedilo poročila regionalne raziskave Youth Study Southeast Europe 2018/2019 pa tu.