V Mladinskem kulturnem centru Hiša Mladih v Ajdovščini je v Tednu mladih potekala razprava z naslovom »Šolstvo na razpotju: med kredo in tablo in on line učenjem«. Skozi izmenjavo mnenj in idej je razprava odprla prostor za konstruktivni dialog in iskanje rešitev, ki vplivajo na mlade tako v šoli, kakor tudi na njihova življenja izven nje. Dogodek je odprl številna vprašanja o prihodnosti šolstva. Na diskusijski kavarni so se zbrali šolniki, gospodarstveniki, dijaki in širša javnost.

Ključna vprašanja, ki so jih izpostavili udeleženci, se nanašajo na obseg učnih načrtov v osnovnih in srednjih šolah. Ali je morda učni načrt preobsežen? Ali je primarna vloga šolskega sistema vzgoja ali pridobivanje znanja? Ali je šolski sistem dovolj prilagodljiv, da stopa v korak s hitrimi spremembami v tehnologiji in družbi?

Ravnatelj srednje šole Veno Pilon Ajdovščina, Andrej Rutar, je strnil svoje misli o tem:

“Čeprav smo izpostavljali težave, ki jih tehnologija prinaša, pa po drugi strani lahko tehnologija mnogo stvari olajša. Mi se moramo danes marsikaj naučiti, da bomo znali balast zmanjšati na minimum in izkoristiti tehnologijo, zato da bo delovala v naš prid in racionalizacijo časa, in omogočala krepiti tiste vrednote, ki smo jih poznali včasih, bolj kot danes.”

Učiteljica na osnovni šoli Draga Bajca Vipava, Vida Trošt, pa opaža poslabšanje stanja na področju branja in pisanja med učenci, še posebej po obdobju covida.

“Otroci so na računalnikih vešči, zelo vešči, mnogokrat celo bolj vešči kot učitelji, gotovo tudi bolj kot starši. Mnogi imajo tudi zelo zgodaj telefone, ker so starši zelo skrbni, da ne bi njihov otrok zaostajal. Ne vem, če je to prava smer, otroci se morajo družiti.”

Jurij Bovcon s podjetja ENOOP pa poudarja pomen funkcionalne pismenosti in prilagoditve načina pristopa in učenja, še posebej v realnosti.

“Mislim, da so generacije tako nove, da je potrebno posodobiti, kako pristopamo in se učimo, predvsem pa, kako v realnosti potem funkcioniramo. Funkcionalna pismenost se precej slabša. Gotovo ni tu krivec samo šolstvo, so tudi telefoni, tudi digitalizacija sama po sebi ne prinese rešitve.”

Na dogodku je bilo slišati tudi o številnih stiskah, ki jih doživljajo dijaki in učenci, tako zaradi pritiska dobrih ocen kot tudi zaradi pomanjkanja medosebnih stikov, kar se prenaša tudi v druge vidike življenja mladih, npr. v preživljanje prostega časa, aktivne participacije v družbi in širše. Dijakinja 1. letnika ajdovske srednje šole Veno Pilon, Ajda Stibilj, razmišlja o potrebi po najdbi srednje poti in združevanju najboljših praks iz različnih pristopov.

Poudarjena je bila tudi pomembnost skrbi za duševno zdravje učencev in dijakov, še posebej v luči pandemije, ki je prinesla velike duševne stiske, ki še niso odpravljene. Krepitev vrednot, ki so bile zapostavljene med krizo, je postala ključna naloga šolstva, saj ne vplivajo le na šolstvo, pač pa tudi na druge vidike življenja mladih.

Med pomembnimi točkami je bila izpostavljena tudi problematika podcenjevanja učiteljskega poklica, še posebej v povezavi s šolami v Gorici, kjer se soočajo s pomanjkanjem učiteljev. Poleg tega je bilo opozorjeno tudi na slabšanje znanja slovenskega jezika na obeh straneh meje, kar predstavlja dodaten izziv za ohranjanje jezikovne identitete.

Razprava je prinesla tudi vpogled v stališča anketiranih, ki so večinoma prepoznali javno ureditev šolstva kot pomembno in videli v šolskem sistemu ključno vlogo pri vzgoji otrok in pridobivanju znanja. Dogodek je povezoval Timotej Lemut z Zavoda BETA, ki je razpravo priredil v sklopu Evropskega tedna mladih, v sodelovanju z zavodom Movit.