Vključenost

»Soočanje idej je vzrok za revolucijo ali demokracijo ali ksenofobijo«

28. 11. 2019 avtor: Uredništvo

Rafo Pinosa je eden izmed začetnikov in pionirjev mladinskega dela v Sloveniji. V 90ih letih je iz želje po družbenih spremembah iz neformalne skupine ustanovil Mladinski ceh in postavil model društva, ki je bilo še dolga leta eno izmed vodilnih na področju mladinskega dela. Še vedno je dejaven mladinski delavec, strokovnjak za področje uporabe igre v pedagoške namene. Srečate ga lahko v SMC Kodeljevo , kot prostovoljec pa sodeluje pri programih Skale.

Z Rafo smo se pogovarjali po tem, ko je prejel najvišje priznanje Republike Slovenije za dosežke na področju mladinskega dela in sicer priznanje za kakovostno in uspešno delo v daljšem obdobju. V utemeljitvi za podelitev nagrade so, med drugim, zapisali: »Rafo Pinosa vse življenje posveča delu z mladimi, ki ga doživlja kot poslanstvo. Pri svojem delu uporablja preventivno vzgojno metodo, ki jo je uvedel don Bosko, kar je kulturo mladinskega dela dvignilo na zelo visoko raven. Še posebej pomemben je njegov vpliv na družbeno povezanost, ki jo je dosegel na področju dela z deprivilegiranimi in socialno šibkimi otroki ter mladostniki v kulturno, versko in narodnostno zelo raznolikem okolju priseljencev iz nekdanje skupne države, danes pa jo nadgrajuje z izvajanjem učne pomoči in individualnim spremljanjem posameznikov.« Vabljeni k branju intervjuja.

Najprej čestitke s strani uredništva za priznanje, ki ste ga prejeli na nedavnem Nacionalnem posvetu mladinskega sektorja. Kako gledate na tovrstna priznanja?

Ko sem od prijateljev izvedel za njihovo namero za imenovanje, se mi je porodilo vprašanje, ali je to res potrebno. Nenazadnje, če sem verjel v svoje delo ves ta čas, je to že vredno povedati tudi drugim – da je smiselno ostati zvest začrtani poti, kljub oviram, ker je lahko prehojena pot v spodbudi morda celo v korist drugim.

Po drugi strani pa me je priznanje opozorilo, da morajo biti naslednji koraki na tej poti, veliko bolj premišljeni in dodelani, ker imajo drugačno težo.

Na posvetu smo lahko poslušali diskusijo o tem, zakaj in na kakšen način se današnje generacije razlikujejo od predhodnih. Kakšno pa je vaše mnenje o tem? Kje vidite bistvene razlike med današnjo generacijo in generacijo X?

Vse generacije otrok in mladih, od Adama naprej, so povzročale sive lase svojim staršem. Ne od otrok, ampak od staršev je odvisno, kako se bosta različna pogleda na svet dopolnjevala ali pa razgrajevala. Soočanje idej je vzrok za revolucijo ali demokracijo, za sobivanje ali ksenofobijo.

S prehodom v digitalno dobo se je bistveno spremenila komunikacija med mladimi, rezultat katere je tudi višja stopnja individualizacije. Človek pa je le najprej socialno bitje. Na katerih področjih vi opažate posledice digitalizacije?

Z vsako tehnologijo je prišlo najprej (ali pa vzporedno) zlorabljanje. Piromani so imeli do iznajdbe kresila velike težave pri svojem poletju, danes pa imajo otroci velike težave pri ohranjanju telefona v svojem žepu. Iznajdba ognja je zagotovo znatno izboljšala življenje takratnim ljudem, a vendar so jo na žalost od iznajdbe pa vse do danes, ohranili tudi piromani. Verjetno ne bo nič drugače z zlorabami digitalnih tehnologij. Nekateri jih bodo uporabljali v svojo in občo korist, drugi pa jih izrabljali v svojo škodo in škodo družbe. In sem sodi zagotovo tudi sposobnost medsebojnega komuniciranja.

Česa se morajo starši današnje mladine nujno zavedati, ko govorimo o vzgoji mladih?

Starih modrosti, ki so jo ljudje pisma tudi zapisali: »Zgledi vlečejo, besede učijo (samo vzvalovijo).«

Pa obratno: na kaj morajo biti mladi danes najbolj pozorni v svojem življenju?

Prav na isto. Samo ne v obratnem vrstnem redu. Jezus v eni od javnih razprav o pravi življenjski poti reče za učitelje in politike: »Po njih besedah se ravnajte in ne po njihovem ravnanju.« Morda je že čas, da povsod, ne samo v šoli, nehamo učiti o velikih dogodkih zgodovine in se preusmerimo v učenje velikih spoznanj v zgodovini. In če se bomo morali te učiti na pamet, nam ne bodo škodile, kar v večini primerov ne velja za »piflanje« o odvodih trigonometričnih funkcij in podobnem.

Katera so glavna tveganja, s katerimi se danes mladi srečujejo na ulici in jih posledično le-ta predstavlja?

Popolnoma ista kot v politiki, v gospodarstvu, v šolstvu ali v družini: »Jaz sem car, kdo mi kaj more.« In na divjem zahodu so morali zaradi tega mišljenja uvesti institut šerifa, kasneje še sodnika.

Katere tri besede vas asociirajo na mladinsko delo?

Iskrivost, preizkušanje, in še ena negativna asociacija: ugasel ogenj v očeh.

Lahko naštejete tri mite o mladinskem delu, ki ne držijo?

Mladim se nič ne ljubi. In samo lenuharijo.

Mladi se samo zabavajo in »zajebavajo«.

Mladi samo kritizirajo, namesto da bi se učili ali pa delali.

In trije miti, ki držijo?

Če stopite v katerikoli, lahko slab mladinski center, boste hitro opazili, da delajo, načrtujejo in se celo učijo. Nekateri od njih celo za šolo.

Kaj bi želeli sporočiti mladim? 

Težko bo, vendar ne postanite takšni, kot smo današnji odrasli. Hkrati to ne pomeni, da je vse, kar delamo odrasli, potrebno postaviti na glavo. Nekatere stvari smo odrasli že postavili na glavo in se je izkazalo, da so bile pri prejšnji generaciji odraslih postavljene pravilno. Nekatere so tudi danes postavljene pravilno. Ena od takih je brisanje prahu. Potrebno je samo urediti frekvenco in orodje. V teoriji gre pravzaprav za spopad misli in čustev. Prisluhnite misli, kadar v vas in v drugih kričijo čustva, in kadar misel zmaguje, ne pozabite na tisto kar imate v prsih (pljuča in srce).

Vir: uredništvo mlad.si
Foto: Matej Pušnik, arhiv Mladinski svet Slovenije